Dragi otroci!

Oltar naše cerkve, ki je vedno tako lepo okrašen, je danes naravnost razkošno ozaljšan z belim cvetjem. Deklice ste večinoma v belih oblekah in venčke belih rož imate na glavi, dečki pa ste kakor svatje s šopki na prsih. Še klopi, v katerih sedite, so danes pogrnjene z belimi prti. In v vaših očeh odseva neki poseben žar in v vsem vašem vedenju je neki nemir, kakor da pričakujete nekaj velikega, nekaj izrednega...  Da, predragi otroci, nekoga zelo velikega pričakujete — Gospoda Jezusa, Stvarnika nebes in zemlje, ki je obenem vaš največji prijatelj. Jezus prihaja k vam v sveti hostiji, prvikrat prihaja k vam in ,V vas, v vaše duše... Kakšna sreča za vas, kakšno veselje! Mladi ste še in zelo želim, da bi doživeli še veliko lepih in veselih dni, toda lepšega in srečnejšega najbrž ne bo za vas kot je Sanašnja nedelja. Zato si današnji dan zapišite globoko v srce, tako globoko, da vam spomin nanj ne bo nikoli obledel! Mogočnega Napoleona so...