V nedeljo, 29. septembra, je v mariborski stolnici mariborski nadškof Alojzij Cvikl posvetil šest stalnih diakonov: Janeza Ajda, Milana Čivreta, Blaža Kristana, Vlada Orgoliča, Saša Popijala in Darka Žmavca.

V pridigi je spregovoril o zgodovini diakonata v Cerkvi. Ta se je kot samostojna služba skorajda izgubil in postal le predstopnja duhovniškega posvečenja. Z II. vatikanskim koncilom pa so številne može poklicali k služenju, čemur se je odzvala tudi Cerkev v Sloveniji. Letos mineva že 35 let od uvedbe stalnega diakonata v slovenske škofije. A minulo nedeljo se je posvetitev poročenih mož v mariborski nadškofiji zgodila prvič, a zagotovo ne zadnjič, saj je nadškof povedal, da je vse več poročenih mož, ki so že vključeni v pripravo in izobraževanje za službo stalnega diakona.



Kot je dejal nadškof Cvikl, stalne diakone imenujemo tudi »skrbnike ubogih«, »strežnike bolnih« in »služabnike trpečih«, saj so za Cerkev nepogrešljivi misijonarji ljubezni. »Ne bojijo si umazati rok, ko opravljajo svojo diakonsko službo. Pripravljeni so iti tja, kamor škof in duhovnik zaradi obilice dela ne moreta priti. Med najbolj ubogimi so priče evangelija in arhitekti skritih dejanj ljubezni. Zato so velik blagoslov za Cerkev in svet. Njihovo delo je eno samo služenje škofom, duhovnikom in vernemu ljudstvu.«

Med nalogami stalnih diakonov je nadškof navedel tudi karitativno dejavnost, hkrati pa dajejo krščanski vzgled in posvečujejo družinsko življenje. »Ne zapirajmo diakone med ozke stene naših cerkva. Pustimo jih, da vzletajo kakor ptice. Naj bodo svobodni pri opravljanju svojega plemenitega poslanstva ljubezni. Naj odkrijejo tisočere nove poti služenja in 'Jezusa prinašajo na vsako cesto, na vsak trg, na vsak konec sveta', kot pravi papež Frančišek v apostolski spodbudi Veselje evangelija (107). Odložimo ves nemir in odstranimo vsako zaskrbljenost. Po diakonih nas Bog uči poslušnosti in notranje budnosti.«

Novim stalnim diakonom je nadškof svetoval, naj bodo pozorni do ubogih, trpečih in odrinjenih na rob družbe, naj se zoperstavijo vsem oblikam egoizma znotraj in zunaj Cerkve. »Ne iščite polemik, ki delijo ljudi, ampak pričujte o tem, kako lepo je živeti v skupnosti, brez strahu in z ljubeznijo, ki jo je oznanjal Kristus Gospod in Služabnik vseh.«

Povabil jih je k delu z zakonci in ranjenimi družinami. S tem pa se ne oddaljujejo od svojih družin.

Cerkev v Sloveniji ima že več kot 30 stalnih diakonov.