Prvič v šolo: bolj kot kup fotografij pomembna čas in pozornost
Prvič v šolo: bolj kot kup fotografij pomembna čas in pozornost
V tem šolskem letu je 20.173 prvošolčkov. »Moja želja je, da bi jih na njihovi poti izobraževanja in tudi sicer v življenju spremljala radost do znanja in samozavest ob premagovanju izzivov, tega morda najpomembnejšega vidika učenja,« jim je v poslanici ob začetku novega šolskega leta zaželel minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.
Simona Cepin, učiteljica prvega razreda na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja ter mama šestim otrokom, od katerih letos prvič v šolo vstopa že peti otrok, poudarja, da je prvi šolski dan za otroke neizmerno vznemirljiv.
Kako velika sprememba je za otroke prehod iz predšolskega v šolsko obdobje?
Prehod je vznemirljiv. Otrok je dozorel za novo stopnjo in si želi naprej, je del njegovega odraščanja. Večina se ga veseli. Otrok ne ve, kaj ga čaka, ve pa, da bo nekaj novega. Dobro je, da starši to pospremijo na življenjski način, s spodbudami, a naj hkrati iz tega ne delajo prevelikega cirkusa. Ni ga dobro zasuti s preveč vprašanji.
Kako se z otrokom o tem pogovarjati?
Seveda je lepo, da se z otrokom pogovarjamo in stvari analiziramo, umestimo vrtec v novo obdobje in ga na ta način naložimo v otrokov spomin. Nikakor pa ga ne zastraševati vnaprej, v smislu »joj, boš videl, kako bo«. Dajmo mu samo čas in ga pospremimo na tej poti. Skupaj kupimo šolsko torbo in potrebščine, skupaj jih zavijmo, to mu veliko pomeni. V naši družini so jih vedno podpisovali sami, tudi če še niso znali pisati, so pa ime preslikali. Zelo težka vprašanja za otroka so, ali že zna brati ali računati. S tem mu že pred vstopom v šolo vlivamo strah. Bolj kot to je pomembno, da mu povemo, da se bo vsega tega naučil v šoli.
Omenili ste, da se prvošolci šole običajno zelo veselijo. Kaj pa tisti, ki to doživljajo s tesnobo?
Tu je veliko na nas starših in kako otroka opremimo. Do tesnobe lahko pride zaradi naših pričakovanj, ko otroka že prvi dan pretirano spodbujamo, ga opozarjamo, sprašujemo, okoli njega skačemo s fotoaparatom. Otrok je ves zbegan, ker mu ne damo svobode, da mirno stopi v šolo, si ogleda novo okolje, zazna druge otroke. Tesnoba se bo rojevala, če bomo starši imeli velik vpliv. Pogosta želja staršev je, da otrok ohrani prijatelje iz vrtca, starši se poznamo in klepetamo in otroka silimo, naj stopi skupaj s tem prijateljčkom. Otroka, ki sta bila v vrtcu zelo povezana, se morda prvi šolski dan niti ne zaznata. Tu je treba dopustiti, da je to prijateljstvo morda šlo. Veliko je na nas starših, kako se bomo odzvali, kako varen odnos mu bomo dali in koliko bomo otroku dovolili biti on sam.
Prvi šolski dan pri večini ostane nepozaben. Kako na vaši šoli novim šolarjem obarvate ta dan?
Večina šolarjev prvi šolski dan pride s pričakovanji, da se bomo takoj začeli učiti in kaj vse bomo delali. Zato se nam zdi dobro, da otrok prvi dan s seboj prinese šolsko torbo. Da je, čeprav na pol prazna, na njegovih ramenih. Z njo ponosno vstopi v šolo. Pripravimo jim sprejem v avli, kakšno igrico, vsakega od njih sprejeme en drugošolec in mu izroči svečko, fotografiramo jih in vsakega posebej pokličemo po imenu, spoznajo učiteljico, nagovori jih ravnatelj, dobijo rutko, pripravimo jim sladko pogostitev. Damo jim mesto, da začutijo, da se govori o njih. Potem jih učiteljice odpeljemo v njihov razred, starši pa ostanejo z ravnateljem. Da je ravno pravo razmerje, koliko so s starši in koliko sami.
Starši prvošolcev imajo ta dan prost. Kako otroku ta dan narediti praznik, kaj je praksa v vaši družini?
Večkrat se pojavijo spodbude, naj gredo na kakšno tortico in podobno. V naši družini tega nismo prakticirali. Smo si pa vzeli čas doma. Zelo mi je bilo pomembno, da je otrok lahko povedal, kako je bilo, tudi ko je prišel na obisk kateri od starih staršev. Da se je otrok lahko izrazil, povedal, kako se je počutil. Bolj kot to, kje smo, mi je pomembno, da smo skupaj, da smo z njim in da ima ta otrok ta dan pomembno vlogo.
V pogovoru, ki je objavljen v zadnji številki priloge Naša družina (35/2024), smo se s Simono Cepin pogovarjali še, kaj pričakovati v prvem razredu, kaj so otrokove domače naloge, pa tudi kako otroku pomagati do samostojnosti pri šolskih opravilih ter kako je z obšolskimi dejavnostmi v prvem razredu.