Bogoslužje velikega petka, med katerim se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti, je v baziliki sv. Petra prvič vodil papež Frančišek. Kot poroča Radio Vatikan, je sveti oče na začetku bogoslužja nekaj minut ležal na obrazu pred oltarjem in v tišini molil kot znamenje počastitve oltarja, prošnje za odpuščanje in pokore. Sledilo je petje poročila o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Nagovor med obredi je tako kot vsak leto na veliki petek pripravil papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Po Petrovi baziliki, tokrat osvetljeni s pridušenimi lučmi, so odmevale besede ‘Glejte les križa’, ki ga je diakon nesel po glavni ladji in ga zbranim vernikom ponudil v čaščenje. Križ je s poljubom počastil tudi papež Frančišek, nato pa še kardinali, škofje, diakoni in ostali verniki.

Papeški pridigar p. Cantalamessa je v nagovoru spregovoril o »zastonjskem opravičenju po veri v Kristusovo kri«, pri čemer je izhajal iz Pavlovih besed, namenjenih Rimljanom: »Vsi so grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj, po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu« (Rim 3,23-24). Prispeli smo do vrhunca leta vere in njegovega odločilnega trenutka, je dejal papeški pridigar. To je vera, ki odrešuje, vera, ki premaga svet. Vera je tista, po kateri odrešenje, ki ga je prinesel Kristus, postane naše, oblečemo si plašč njegove pravičnosti. »Na eni strani je iztegnjena roka Boga, ki človeku ponuja svojo milost, na drugi pa je roka človeka, ki jo izteguje, da bi Božjo roko prijel po veri. Nova in večna zaveza je zapečatena s stiskom rok med Bogom in človekom,« je zatrdil p. Cantalamessa. Nadaljeval je, da imamo v teh dneh priložnost sprejeti najpomembnejšo življenjsko odločitev, odločitev, ki na stežaj odpira vrata večnosti: verovati. Verovati, da je Jezus umrl za naše grehe in vstal za naše opravičenje. Ta veliki petek, ki ga obhajamo v letu vere in v navzočnosti novega Petrovega naslednika, je po besedah p. Cantalamesse lahko tudi začetek novega življenja: »Potrebno je samo to, da se ne skrivamo kot Adam po storjenem grehu, ampak da priznamo, da smo potrebni opravičenja, in se ne samo-opravičujemo.«

Papeški pridigar je še dejal, da je v mrtvem in vstalem Kristusu svet dosegel svoj končni cilj. Razvoj človeštva danes sicer napreduje z vrtoglavo hitrostjo in človeštvo si pred sabo odpira nova obzorja, ki so rezultat njegovih odkritij, pa vendar lahko rečemo, da je konec časov že prišel, kajti v Kristusu, ki sedi na desnici Očetovi, je človeštvo doseglo svoj zadnji cilj, saj sta se že začela novo nebo in nova zemlja. Kljub vsem stiskam, krivicam in strahotam, ki obstajajo na zemlji, se je v Kristusu že vzpostavil novi svetovni red. Krščanska vera se zato lahko vrne na našo celino in v sekularizirani svet iz istega razloga, iz katerega je vanj že vstopila: kot edina, ki lahko da gotov odgovor na velika vprašanja o življenju in smrti.

P. Cantalamessa je v nadaljevanju spregovoril še o evangelizaciji. Križ ločuje vernike od nevernikov, kajti za ene je spotika in norost, za druge pa moč in modrost Boga. A v globljem smislu križ povezuje vse ljudi, vernike in nevernike. Jezus je moral umreti, kot piše v Janezovem evangeliju, a ne samo za en narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno (Jn 11,51-52). Novo nebo in nova zemlja sta od vseh in za vse, kajti Kristus je umrl za vse. Iz vsega tega pa izhaja potreba po evangeliziranju. Kristusova ljubezen nas namreč priganja k evangelizaciji, k oznanjevanju vesele novice, da namreč ni več »nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha, ki daje življenje v Kristusu Jezusu, nas je osvobodila postave greha in smrti« (Rim 8,1-2).

Evangelizacija ima po besedah papeškega pridigarja mistični izvor, kajti dar je, ki prihaja iz Kristusovega križa, iz odprte rane, iz vode in krvi. Kristusova ljubezen se hoče razširiti in doseči vsa ustvarjena bitja, še posebej najbolj potrebna njegovega usmiljenja. Krščanska evangelizacija ni osvajanje in ni propagiranje, ampak je dar Boga svetu po njegovem Sinu Jezusu.

Foto: news.va