Sedmega oktobra 1990 je bilo na vrhu Mount Everesta sončno in mirno vreme. Po mesecu in pol od začetka odprave v Himalajo in osmih urah plezanja tistega dne sta na vrh stopila tudi 33-letna Marija in njen leto dni starejši mož Andrej Štremfelj. »Objela sva se in tudi kakšna solzica je pritekla. Prva misel je potovala domov na Gorenjsko, k otrokoma. Nanju sta ju spominjala fotografija in punčka iz cunj, ki nama jo je sešila starejša, takrat 10-letna Katarina. Celo uro sva si lahko privoščila zgoraj. Neponovljivo,« se spominjata. Takrat še nista vedela, da sta pravzaprav prva zakonca na svetu, ki sta osvojila najvišjo točko planeta. Šele ob vrnitvi v Katmandu sta prejemala čestitke, da sta za pol ure prehitela rusko-angleški par in da se bosta za vedno vpisala v Guinessovo knjigo rekordov. (več o alpinistični in življenjski poti zakoncev Štremfelj v novi tiskani Družini)

Andrej in Marija Štremfelj v domači dnevni sobi v Kranju. FOTO: Žiga Zupan/Sportida

Objem na vrhu sveta

O spominih na vzpon pred 30 leti sta Marija in Andrej Štremfelj napisala knjigo Objem na vrhu sveta, predstavila jo bosta danes (7. oktobra) v Mojstrani. »Marija in Andrej sta predstavnika garaškega alpinizma in generacij, ki so prinesle slovenskim alpinistom nesmrtno slavo in spoštovanje,« sta na hrbtno stran zapisala njuna prijatelja in alpinista Tina di Batista in Tomaž Jakofčič. »Rdeča nit pripovedi je seveda odprava na Everest, a s te niti vseskozi kapljajo utrinki – včasih alpinističnih vzponov v Alpah, romantičnih spominov, žal tudi tragičnih nesreč in poškodb. A pod platnicami se skriva tudi čudovit učbenik. V času, ko se več kot tretjina poročenih parov loči, bi bila knjiga lahko priročnik za življenje v dvoje. Učbenik pristne ljubezni, medsebojnega spoštovanja, zaupanja, sprejemanja, žrtvovanja.« Vsak s svojega vidika, pa vendar skupaj, pripovedujeta zgodbo o doživljanju poti na vrh, o ljubezni do alpinizma in medsebojni ljubezni, o trdni veri v Boga in zaupanju v Božje varstvo.

Marija In Andrej Štremfelj pod vrhom Mount Everesta 7. oktobra 1990. FOTO: osebni arhiv

Čista voda v odvrženih smeteh

Kako ju je Bog varoval na vseh poteh, zakonca povesta s prigodo v steni El Capitan, bilo je že po Everestu, za seboj sta imela že veliko plezalnih izkušenj. »Če kje, potem nisva pričakovala, da bi se nama tam kaj posebnega zgodilo. Gospod pa dela po svoje …« V steni sta imela premalo vode in bila sta na robu preživetja kot kadarkoli v Himalaji. Plezala sta tri dni, bila sta dehidrirana in drugo noč že kar omotična. Medtem ko je Marija Andreja varovala med plezanjem, je v razpoki v steni, ki je bila nastlana s smetmi, začela brskati in našla tri litre zapakirane čiste vode. »Čudež. Težko je to opisati z besedami. Da je bila tam voda, ni bil čudež, nekdo jo je pač vzel preveč s seboj. Čudež je bil moj vzgib, da sem začela brskati. S sedanjim spoznanjem govorim, da takrat moj um ni bil sposoben več delati in sem sledila vzgibu Svetega Duha,« je prepričana Marija. Ta »čudežni dogodek« je tudi njuno duhovno pot zasukal v nove tirnice – od tradicionalne vere je Marija po kratkem pobegu v new age našla molitveno skupino Prenova v Duhu, vanjo pripeljala še Andreja in otroke. »Slavljenje Boga, redno branje Svetega pisma, prejemanje evharistije nas polni in spreminja. Jezus živi in naj ne bo trenutka v našem življenju, da bi o tem dvomili, kakor ne dvomimo, da je Everest najvišja gora na svetu,« pravi Marija, ki je na podlagi »pričevanja o vodi« dve leti (v letih 2005 in 2006) redno pisala duhovne sestavke za Družino.

Marija in Andrej Štremfelj sta predstavljena v rubriki OSEBNO v novi tiskani Družini