»Kljub temu, da smo bili letos priča mili zimi in s tem večji aktivnosti čebel v tem obdobju, kar je imelo za posledico povečanje porabe hrane, so čebele dobro prezimile. Čebelarji smo tako z optimizmom pričakovali letošnjo čebelarsko sezono,« pravita specialist za tehnologijo čebelarjenja Vlado Auguštin in vodja opazovalne napovedovalne službe medenja na Čebelarski zvezi Slovenije Aleš Bozovičar, ki upata, da se bo vreme čim prej izboljšalo.

Čebele so se letos znašle v težkem položaju. FOTO: Tatjana Splichal

Letošnje vremenske razmere so za medenje zelo zahtevne. Kakšno je splošno stanje na terenu? Kako sta na to vplivala pomladanska pozeba in deževje v zadnjem obdobju? Katera območja so bila oziroma so najbolj prizadeta?

Letošnje leto smo ponovno začeli slabo. Ob pretoplem zaključku zime so rastline pohitele z razvojem, kar lahko v primeru poznejših pozeb predstavlja nevarnost za škodo po pozebi. Kar se je letos žal tudi zgodilo. Največ škode je utrpela akacija, ki je zelo občutljiva na negativne temperature. Najbolj je prizadeta na vzhodu in jugu države, kjer lahko opazimo le posamezne cvetove. Na teh območjih bi sedaj morala začeti cveteti. Nekoliko boljše stanje je bilo na zahodu, primorskem delu države, kjer je pozeblo v manjšem obsegu in smo pričakovali solidno medenje akacije, kar pa se prav tako ni zgodilo, saj smo imeli v maju, ko je akacija začela cveteti, le tri popolnoma suhe dni. Poleg dežja pa nagajata tudi veter in hladno vreme, ki onemogoča izkoriščanje paše. Tako je popolnoma izpadla cvetlična paša in že sedaj lahko rečemo, da tudi akacijeva paša.

Akacija po pozebi. FOTO: Aleš Bozovičar

Kaj trenutno stanje pomeni za nadaljevanje čebelarske sezone?

Poleg samega izpada pridelka slabo izkoriščanje paš vpliva tudi na razvoj čebeljih družin. V večjem delu države moramo čebelarji čebele krmiti, da jih ohranimo pri življenju. Dnevne potrebe po hrani so sedaj velike, lahko tudi do en kilogram na dan, in družine lahko že v nekaj dneh trpijo lakoto. V takšnem stanju se zmanjšata razvoj in tako številčnost čebeljih družin, posledično pa bodo slabše pripravljene na pašo na lipi in kostanju, ki se normalo začne v sredini junija. Ti dve rastlini se trenutno lepo razvijata in ob ugodnem vremenu v času cvetenja pričakujemo njuno dobro izločanje.

Že šesto leto zapored 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je na slovensko pobudo leta 2017 razglasila Generalna skupščina OZN, podprlo pa jo je 115 držav.

Kakšno pa bo dejansko stanje, bomo lahko videli šele v času cvetenja. Upamo, da vsaj ti dve rastlini omogočita eno točenje medu. Neugodno vreme prav tako vpliva na slabši razvoj morebitnih povzročiteljev medenja v gozdu, saj se ti ne razmnožujejo in se ob takem nadaljevanju tudi ne bodo mogli razviti do te mere, da ponudijo pašo. Upamo, da se vreme čim prej izboljša letnemu času in mesecu primerno.

Kakšna pa je bila lanska letina, koliko medu so pridelali naši čebelarji?

Lani je bila slika veliko boljša. Hladno vreme je vztrajalo vse do začetka marca, rastline so se tako pravi čas razvile, nismo imeli pozebe, mesec maj pa je bil topel in lep, kar je omogočalo dobro izkoriščanje cvetlične, javorjeve in akacijeve paše. Ugodno vreme je bilo tudi v samem začetku cvetenja lipe in kostanja. Pozneje je nastopila močna suša, ki je vplivala na slabše medenje, kot smo sprva pričakovali in si obetali. Če pa pogledamo sezono skozi številke, je bila, gledano na dolgi rok, ena povprečnih sezon, ob stanju zadnjih petih let pa ena boljših. Ocenjena pridelava na letni ravni je znašala 2400 ton medu. Predvsem je to bil med nektarnega izvora.

Aleš Bozovičar je vodja opazovalne napovedovalne službe medenja na Čebelarski zvezi Slovenije. FOTO: Osebni arhiv

Kaj torej svetujete slovenskim čebelarjem glede na trenutne letošnje razmere? 

Priča smo hladnemu in deževnemu vremenu, ki pa se bo, glede na napoved, nadaljevalo tudi v bodoče. Poudariti je treba, da v primeru slabega vremena v maju močna čebelja družina porabi tudi do 70 dag hrane na dan, torej v enem tednu približno pet kilogramov. Tako se porabi vsa zaloga hrane v plodišču, matica omeji oziroma preneha zalegati, zato je pozneje v družini manj čebel. V takem primeru je dodajanje hrane nujno.

Ko pa nastopi pomanjkanje hrane, stare čebele najprej na minimum znižajo lastno porabo. Zato nepremično ždijo v panju. Nato pride na vrsto med v nepokritih celicah. Potem poiščejo rezerve, ki jih najprej najdejo v žerkah. V hujši stiski se lotijo celo pokrite zalege. Zapadejo v kanibalizem. V takem primeru najdemo zjutraj na žrelih sicer popolnoma razvita in neobarvana, toda izpita telesca mlade zalege. Če takšno družino pravočasno rešimo, bo ob prihodnji paši sicer zmožna življenja, toda za čebelarja je v tem letu brez pomena, ker manjka cela generacija mladic.

V Sloveniji je registriranih dobrih 11.000 čebelarjev, ki čebelarijo z nekaj več kot 210.000 čebeljimi družinami.

Vodilna misel vsakega čebelarja mora biti: »Čebelje družine ne smejo nikoli in nikdar čutiti pomanjkanja!« Pomanjkanje zanje pomeni že dejstvo, da v brezpašni dobi nekaj dni ni donosa in se morajo hraniti iz nabranih zalog.

Slovenski čebelarjem svetujemo, da v primeru slabega vremena obvezno krmijo čebele, dodajajo toliko hrane, kolikor dnevno čebele porabijo, torej vsak dan vsaj pol litra sladkorne raztopine (v razmerju 2 dela vode:3 deli sladkorja) ali dober liter na 2 do 3 dni in to ves čas do boljšega vremena in donosov iz narave.

Če je zaradi slabega vremena le možno, naj spremljajo rojilno razpoloženje družin, ker so trenutni pogoji za to kar idealni. Preverijo naj tudi stanje z varojo. Letošnje razmere so zanjo ugodne in lahko povsem upravičeno pričakujejo večjo napadenost čebeljih družin.

Redke čebele, ki so letos uspele izkoristiti nektar v cvetovih češnje. FOTO: Aleš Bozovičar

Opozarjate, da so letošnje razmere ugodne za razvoj varoje. Kateri so njeni najbolj škodljivi učinki na čebelje družine?

Varoja je parazitska pršica (Varroa destructor), ki povzroča veliko škodo v čebeljih družinah. Ta pršica se naseli na čebelah in se prehranjuje s hemolimfo (tekočino, ki kroži v čebeljem telesu) in maščobnim tkivom čebel, kar povzroča številne težave.

Nekateri škodljivi učinki varoje so šibkost čebeljih družin, saj ta izčrpava čebele, saj omenjena pršica prehranjuje s hemolimfo in maščobnim tkivom. To vodi v slabšanje splošnega zdravja čebel in oslabitev čebelje družine kot celote. Varoja se nahaja na odraslih čebelah in tudi na ličinkah. Ko čebele čistijo sebe in ličinke, se lahko okužijo z virusi, ki jih prenaša varoja.

Čebela na cvetu akacije. FOTO: Aleš Bozovičar

Varoja prav tako skrajšuje življenjsko dobo čebel. Odrasle čebele, ki so okužene, imajo krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da umrejo predčasno. Prav tako lahko prenaša in širi različne čebelje bolezni, vključno z virusi, bakterijami in glivicami. To povečuje tveganje za okužbo čebeljih družin z različnimi boleznimi.

Če varoja ni ustrezno obvladovana, lahko povzroči oslabitev in propad čebeljih družin ter vpliva na celotno čebelarstvo. Zato je pomembno, da čebelarji izvajajo učinkovite ukrepe za nadzor varoje in ohranjanje zdravja čebeljih družin.