Mreža Demenci prijaznih točk je nastala leta 2017 in danes vključuje več kot 250 točk, razpršenih po vsej državi, poroča STA. Med njimi je veliko domov za ostarele, pa tudi knjižnice, v času covida-19 pa so pomembno vlogo v mreži odigrale lekarne.

Ljudi z demenco težko prepoznati

Predsednica društva Spominčica Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec je navdušena, da se pridružujejo tudi zdravstveni zavodi. »To je zelo pomembno, ker še vedno prepogosto slišimo, da osebe z demenco ne prepoznajo, saj jih je v začetku res težko prepoznati. Problem pa je tudi ta, da te osebe nočejo k zdravniku. Zato je sodelovanje med zdravstvenimi domovi in svojci zelo pomembno, da oseba dobi ustrezno zdravstveno oskrbo, svojci pa čim več informacij in podpore.«

Zaposleni v Splošni bolnišnici Jesenice so se za pridobitev naziva Demenci prijazne točke udeležili programa usposabljanja. Kot je pojasnila pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe Mojca Strgar Ravnik, so sicer nekaj osnovnega znanja imeli že prej, vendar pa ga je treba vsake toliko časa obnoviti in nadgraditi.

Sodelovanje med zdravstvenimi domovi in svojci zelo pomembno, da oseba dobi ustrezno zdravstveno oskrbo. (Štefanija Lukič Zlobec)

Pomembni vsi zaposleni, od receptorja naprej

Pri osebah z demenco najpogosteje pride do težav, ko zamenjajo okolje, takrat so begavi in se ne znajdejo. Zato je pomembno, da že od receptorja dalje prepoznajo osebo z demenco, da se do njih pristopi prijazno in potrpežljivo.

Tako se jih denimo vpraša, če so lačne ali jih zebe ter ali jih kaj boli. Večinoma ne znajo niti same povedati, kaj jih boli in je treba k njim pristopiti ter ugotoviti, kaj je z njimi narobe. »S pravo obravnavo dobijo zaupanje in jih je lažje zdraviti,« je povedala Lukič Zlobčeva.