»Gre za najstarejšo posneto svetlobo v zgodovini vesolja. 13 milijard let. To kaže moč ameriškega vodstva v znanosti. Kongres in vlada morata vložiti veliko več v znanost in tehnologijo kot doslej,« je dejal Biden, ko ga je Nelson seznanil, da lahko s pomočjo Webbovih posnetkov najdejo planete, ki bi lahko bili primerni za človeško bivanje.

Pogled do izvora in roba vesolja

Včeraj ponedeljek objavljeni posnetek predstavlja doslej najdaljši pogled človeštva v vesolje tako po času kot po razdalji, vse tja do izvora in roba vesolja. Na njem so številne zvezde, galaksije in svetloba, ki je nastala kmalu po velikem poku pred 13,8 milijardami let. Nasa namerava danes objaviti še več podobnih fotografij, tuje agencije povzema STA.

»To je Njegovo delo«

Astrofizik in kozmolog, jezuit p. Adam Hincks je že v januarja letos objavljenem pogovoru za ameriški katoliški medij The Catholic Register napovedal, da bo vesoljski teleskop Webb ponudil čudovite fotografije in poudaril, kako pomembna pridobitev je to. Z znanstvenega vidika predstavljajo zapolnjevanje praznin v dolgi zgodovini raziskovanja vesolja in hkrati pomagajo odgovarjati na vprašanja o njegovem nastanku.

Fotografije imajo, kot je dejal, velik pomen tudi za splošno javnost: »Javnost jih obožuje, že preprosto zato, ker so lepe in nas spodbujajo k razmišljanju o vesolju. Če si veren, ti vsekakor pomaga tudi pri razmišljanju o Bogu. To je Njegovo delo.« V nadaljevanju je poudaril, kako gresta znanost in vera z roko v roki in da si tudi kristjani želijo vedeti, od kod je vse to, kar spoznavamo v vesolju prišlo. Vera nas uči, da vesolje prihaja od Boga, a znanstvenega odgovora na vprašanje kako, pa ne poda, je dejal. »Za znanost moramo iti ven s teleskopi in ugotoviti enačbe in vse drugo.«

»Med vero in znanostjo ni nobenega konflikta. Oba iščeta resnico. Samo njune metode so drugačne,« pa je za Catholic Review ob izstrelitvi Webba v vesolje lani decembra dejal Nasin sistemski inženir za ta teleskop dejal Michael Menzel. Takrat je izrazil upanje, da »bomo odkrili nekaj, za kar si nihče še niti ni zastavil vprašanja. To je bilo značilno za vsak astronomski teleskop, ki je bil poslan v vesolje. Videli smo stvari, za katere nismo niti slutili, da obstajajo. To je odprlo ogromno vprašanj.«

Webb prekaša Hubble

S pomočjo naprednih instrumentov vesoljski teleskop James Webb na svoji zgodovinski misiji preučuje nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo novega teleskopa odkrili čim več informacij o rojstvu in razvoju prvih galaksij in zvezd.

Njegov drugi glavni cilj je odkrivanje in raziskovanje eksoplanetov - planetov zunaj Osončja -, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. S svojimi instrumenti bo poskušal odkriti elemente, kot so vodik, ogljikov dioksid in metan, ki bi lahko nakazovali na obstoj življenja.

Načrtovana so tudi natančnejša opazovanja v našem sončnem sistemu, med drugim Marsa in Evrope, Jupitrove ledene lune.

Največji in najmočnejši teleskop

Več kot deset milijard dolarjev vreden vesoljski teleskop Webb je skupen projekt ameriške, evropske in kanadske vesoljske agencije, na njem pa je delalo več tisoč inženirjev in znanstvenikov. Je naslednik teleskopa Hubble, ki se uporablja že več kot 30 let. V vesolje so ga poslali lani iz Francoske Gvajane in kroži okrog sonca več kot milijon kilometrov od Zemlje.

Največji in najmočnejši teleskop doslej je poimenovan po Jamesu E. Webbu, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodil takrat novonastalo vesoljsko agencijo Nasa. Pod njegovim vodstvom se je agencija lotila projekta Apollo, katerega vrhunec je bil prvi človeški pristanek na Luni leta 1969.

Gradnja teleskopa se je v ZDA začela leta 2004. Teleskop naj bi sicer po izvirnih načrtih v vesolje poletel že leta 2007, vendar so gradnjo zaznamovale številne težave in preložitve izstrelitev.