Proti večeru gre in dan se je že nagnil
Proti večeru gre in dan se je že nagnil
»Proti večeru gre in dan se je že nagnil je preroški klic,« je ob koncu knjige zapisal Nicolas Diat. »Ali bodo ti boleči stavki odmevali ali bodo izpuhteli v temno noč? Upanje je življenjsko vezivo kardinala Saraha. Kljub revščini, v kateri se je rodil, nasilju diktature, nenadnim prestavitvam, utrujenosti od napornih bremen ni nikoli podvomil. Nikoli ga ni bilo strah. Kajti Bog je z njim. Kardinal ve, da ga more vedno najti za vrati svoje majhne zasebne kapelice.«
Knjiga je zadnja v ciklusu pogovorov med kardinalom Sarahom in Diatom.
Spodaj si lahko preberete, kaj je kardinal Sarah odgovoril na vprašanje:
Ali mislite, da obstaja oblika namišljene nadvlade prava nad moralo? (mednaslovi so uredniški)
Ateistične civilizacije neizogibno izgubijo občutek za metafiziko (nadnaravno). Presežne resničnosti so jim tuje. Človek se tako počuti zadosti močan, da vzame usodo v svoje roke.
Sodobni človek noče več svojega Stvarnika. Počasi tepta moralna pravila, jih nadomešča s tako imenovanimi demokratičnimi normami. Najprimitivnejše želje postanejo merilo za vsako reč. Večina, ki jo pogosto predstavlja parlamentarna moč držav, s katero manipulirajo vplivni mediji, polagoma na novo piše moralno normo.
Edino merilo je svoboda
Posameznikova svoboda je v tej zmedenosti edino merilo, osebna korist pa edini cilj. Vsak lahko počne, kar hoče. Moralni zakon je osovražen. Pritiske hvalisajo medijski veliki duhovniki. Kdor hoče končati svoje življenje, to lahko stori. Če hoče moški postati ženska, to lahko stori. Če se hoče dekle prostituirati po spletu, to lahko počne. Če mlad človek hoče gledati pornografijo po spletu, to lahko počne. Če hoče žena splaviti, to sme storiti. To je njena pravica. Vse je dovoljeno.
Kaos želja
Ta slika je lahko videti pretirana, toda to je stvarnost. Stopili smo v civilizacijo kaosa želja. In bolj ko se pogrezamo v nered želja, bolj se uveljavlja ta ugotovitev: ko se posušijo prvinski užitki, človek raje konča življenje. Raje ima nič. Zunaj tega sveta ne vidi upanja. Človek ne gleda več v nebo. Razburja se v svojih razočaranjih. Ljudje na Zahodu so postali veliki uživalci antidepresivov. Kabineti psihologov in drugih zdravnikov so vedno polni. Samomor je med mladostniki postal običajen pojav.
Ubogi v Afriki plešejo od veselja in življenja
Samomor v Afriki skoraj ne obstaja. V tradicionalnih skupnosti ga sploh ni. Človek je ves vključen v majhno skupnost. Spoštljiv je do zakonov narave in do navad svojega ljudstva. Bog je temelj njegovega življenja. Po svojem kratkem življenju na zemlji pričakuje onstranost. Če pride smrt, jo sprejme kakor pot, ki nas s te zemlje popelje v domovino, kjer nas čakajo predniki.
Na moji celini se vsi ljudje iz istega plemena podpirajo. Ni obrobnih. Zvečer vsakdo spregovori. Denar ni življenjskega pomena. Zares pomembne so samo medčloveške vezi in povezanost z Bogom. Ubogi so veseli; plešejo od veselja in življenja.
Svet manipulacij
Medijske in finančne sile na Zahodu dejavno podpirajo nove pravice. To vpliva na ljudi in jih napravlja za krivce. Pri oglaševanju evtanazije ne nehajo vbrizgavati sporočila, da bi obrnili slavno »javno mnenje«. Ko občila opravijo svoje delo, začnejo raziskovalne ustanove učeno razlagati, da se je večina spremenila … Čas je torej dozorel. Svet laži, pogojevanja in manipulacij se uveljavlja brez sramu. Svet sužnjev. Tehnike za miselno manipulacijo so izjemno prefinjene. Zlo po velikem čarovniškem krogu postane nekaj dobrega.
Obsoditi zaslepljenost
Če Cerkev ne bo obsodila zaslepljenosti, ki jo prinašajo te nove pravice, se bo naselil kaos. Svet bo popeljal v temo. Sv. Pavel VI. je z okrožnico Humanae vitae o zakonu in urejanju rojstev nastopil s preroškim pogumom. Sv. Janez Pavel II. je neprenehoma govoril o pustošenju kulture smrti. Benedikt XVI. je pozival Evropo, naj ponovno odkrije krščanske korenine. Danes Frančišek zavrača gospodarsko izkoriščanje človeka po človeku. Vlade na Zahodu niso upoštevale zadnjih papežev. Zavladalo je zlo. Toda ne smemo pobesiti rok.