Svet krščanskih Cerkva in Islamska skupnost kritično o napovedani uvedbi zakona o davku na nepremičnine in spremembi zakona o verski svobodi

Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji in Islamska skupnost v Republiki Sloveniji sta se v danes podpisani in javnosti predstavljeni skupni izjavi odzvala na napovedi zakonodajnih novosti oz. sprememb, ki bi preko določb zakona o davku na nepremičnine in korenitih sprememb zakona o verski svobodi bistveno posegle v pravico do svobode veroizpovedi – to pa je pravica, kot ugotavljajo podpisniki izjave (predsednik Slovenske škofovske konference mons. Andrej Glavan, škof Evangeličanske cerkve Geza Filo, v imenu Srbske pravoslavne cerkve Milan Duduković, superintendent Evangelijske binkoštne cerkve Daniel Brkič in tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić), ki »uživa posebno ustavno varstvo in je ni dopustno kakor koli trajno ali začasno razveljaviti ali omejiti (16. člen ustave). Takšen status verske svobode spoštuje tudi Evropska unija in se v svoji Pogodbi o delovanju zavezuje k odprtemu, preglednemu in rednemu dialogu s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.«

Kakšno je konkretno stališče podpisnikov izjave o sicer še vedno neuradnem predlogu novega zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva obdavčitev tako sakralnih kot drugih prostorov za opravljanje verske dejavnosti? Takšna obdavčitev »bo za delovanje naših verskih skupnosti pomenila veliko finančno breme, ki ga ne bodo mogle poravnati. Številne nepremičnine, ki služijo izvajanju verskih dejavnosti, še posebej bogoslužij, bodo podvržene obdavčitvi, s čimer se bodo stroški njihovega vzdrževanja znatno povečali. Takšna davčna politika bo lahko vodila v neposredno omejevanje in ukinjanje bogoslužne, vzgojne in izobraževalne ter dobrodelne dejavnosti v naših verskih skupnostih ter odprodajo stavb za versko in drugo splošno-koristno dejavnost.«

Morebitno uveljavitev zakona o davku na nepremičnine v njegovih sedanjih obrisih je zato mogoče razumeti kot »neposredno omejitev oz. nezmožnost uresničevanja temeljne človekove pravice do svobode vesti in veroizpovedi, pravice do zbiranja in združevanja, pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva za verske delavce in programov socialne države na ozemlju Republike Slovenije«.

Podpisniki izjave tudi opozarjajo, da »bo država z uvedbo tega zakona diskriminatorno dvojno obdavčila vernike – najprej kot državljane in nato še kot pripadnike verskih skupnosti. Celotno breme plačevanja davka bo padlo na vernike, v kolikor bodo hoteli imeti bogoslužne in druge prostore, ki so potrebni za izvrševanje ustavno zajamčene pravice do svobodnega izpovedovanja vere. Ob tem poudarjamo, da takšnega davčnega zakona ne pozna nobena država v Evropski uniji in nobena druga primerljiva demokratična evropska država, zato ga ocenjujemo kot skrajno neprimernega.«

Skupna izjava Sveta krščanskih Cerkva v Sloveniji in Islamska skupnost v Republiki Sloveniji se zaključuje s pozivom vladi, naj »nemudoma prične s formalnimi pogovori s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi o vseh zakonodajnih aktih, ki zadevajo področje ustavne pravice do svobode vesti oziroma veroizpovedi«, in pričakovanjem, da »napovedane določbe zakona o davku na nepremičnine in spremembe zakona o verski svobodi, ki se nanašajo na svobodo delovanja Cerkva in drugih verskih skupnosti, v duhu slovenske ustave in evropskega prava nikakor ne bodo sprejete prenagljeno in enostransko, temveč v dialogu s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi«.

Napoved ustavne presoje zakona o davku na nepremičnine

Po predstavitvi izjave, ki jo je na tiskovni konferenci prebral tajnik Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec, so predstavniki posameznih cerkva in verskih skupnosti še dodatno opozorili na vprašljivost obeh zakonodajnih namer. Po besedah novomeškega škofa in predsednika SŠK Andreja Glavan nikakor ni vprašljivo, ali ima država pravico pobirati davke. Seveda ima, ker mora skrbeti za skupno dobro in za skupne potrebe, »med katerimi je tudi omogočanje verske svobode in tudi zagotavljanje osnov za versko dejavnost«. Tako je, kot je poudaril škof Glavan, v vseh primerljivih evropskih državah, ki ne le, da ne obdavčujejo sakralnih in drugih objektov verskih skupnosti za splošno koristne dejavnosti, temveč jih podpirajo. Uveljavitev davčne politike, kakršne se nakazuje na podlagi dosedanjih informacij, povezanih z davkom na nepremičnine, bi zato pomenila, da se Slovenija izloča iz »civilizacijskega kroga evropskih držav«. Predsednik SŠK je že napovedal, da bo tak zakon, če bo uveljavljen, predmet pritožbe na ustavno sodišče, kjer bo po njegovem prepričanju padel.

Tudi glede zakona o verski svobodi je novomeški ordinarij jasen: sedanji zakon je dober, modern in primerljiv evropskim rešitvam. Potrebni so določeni popravki zakona, ki izhajajo iz odločbe ustavnega sodišča (npr. glede števila članov, potrebnih za registracijo verske skupnosti), druge namere, ki jih je glede tega zakona mogoče zaslediti v javnosti in napovedujejo korenite spremembe, pa so po Glavanovih besedah nesprejemljive.

Spregledan dialog

Škof Evangeličanske cerkve Geza Filo je opozoril na dejstvo, da so predlagatelji zakona o davku na nepremičnine in pobudniki sprememb zakona o verski svobodi »zaobšli oziroma zaobhajajo odprt, reden in pregleden dialog z verskimi skupnostmi, h kateremu jih poleg ustave Republike Slovenije zavezuje tudi pravo EU«. Še več: predlagatelj si jemlje celo pristojnost, da sam enostransko odloča, kaj so sakralni objekti in kaj je verska dejavnosti v posamezni verski skupnosti. Po mnenju škofa Fila tak enostranski in nedemokratičen poseg v delovanje verskih skupnosti ni dober, ker lahko bistveno posega na področje urejanja in uresničevanja verske svobode kot ene od temeljnih človekovih pravic. Predlagatelji kakšnih koli sprememb na tem področju bi se zato morali posvetovati z verskimi skupnostmi kot tistim delom civilne družbe, ki ga spremembe zadevajo, ter njihova stališča tudi upoštevati.

Škof Evangeličanske cerkve je opozoril, da so »vse primerljive evropske države, da o starih demokracijah ne govorimo, v zadovoljstvo verskih skupnosti in njihovih članov tovrstna vprašanja že zdavnaj uredile in niso predmet vsakokratne, katere koli dnevne politike. Nenehno spreminjanje zakonodaje, ki opredeljuje izvajanje verske svobode v vseh njenih štirih razsežnostih, individualni in kolektivni ter zasebni in javni, ne zagotavlja trdnega pravnega položaja na področju verske svobode in uresničevanja pravic ter seveda tudi naših dolžnosti.«

Tudi po mnenju predstavnika Srbske pravoslavne cerkve Milana Dudukovića so sedanji zakonodajni predlogi diskriminatorni; sprememb na tem področju ne bi smeli uveljaviti brez predhodnega dogovora z verskimi skupnostmi.

V duhu ločitve države in verskih skupnosti

Tudi tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je dejal, da v njegovi skupnosti z zaskrbljenostjo spremljajo predloge o davku na nepremičnine; posebej jih skrbi določilo o obdavčitvi vseh nepremičnin, v katerih se izvajajo tudi verske dejavnosti. Menijo namreč, da gre pri tem predlogu za »neutemeljen poseg v zajamčeno svobodo verskim skupnostim in našega delovanja«. Islamska skupnosti je kot verska skupnost splošno koristna organizacija, ki organizira svoj program na podlagi prostovoljnih prispevkov svojih članov. Obdavčitev nepremičnin, ki so v lasti Islamske skupnosti in v katerih izvajajo tudi splošno koristne dejavnosti s področja socialne države (kultura, vzgoja in izobraževanje, solidarnost …), bi zato po Porićevih besedah pomenila veliko breme, ki bi še dodatno obremenilo že sicer težko financiranje skupnosti (kaj bi recimo zanjo pomenila obdavčitev nove džamije, če bo ta ocenjena na več kot deset milijonov evrov).

Cerkve in druge verske skupnosti bi morale biti po prepričanju Islamske skupnosti oproščene plačevanja davka na nepremičnine, kakršna je tudi praksa v drugih državah. To bi bilo tudi v duhu ustavnega določila o ločenosti države in verskih skupnosti, ki ga je treba razumeti kot minimaliziranje vpletanja države in verskih skupnosti v medsebojno delovanje in krepitev avtonomije ene in druge strani. Tudi glede zakona o verski svobodi je bil Porić jasen: spremembe naj bodo sad širokih razprav in pogovorov; le tako bi lahko pripravili besedilo zakona, ki bo zdržalo dalj časa, saj »nismo zadovoljni , da se zakon spreminja vsako leto«.

Superintendent Evangeljsko-binkoštne Cerkve Daniel Brkič se sicer ni mogel udeležiti današnje tiskovne konference, je pa posredoval pisno stališče svoje Cerkve, v katerem je dodatno podprl izjavo Sveta krščanskih Cerkva in Islamske skupnosti. Tudi on je opozoril na nujnost medsebojnega dialoga in iskrenih pogovorov, kajti »zopet se je pokazalo, da morajo verske skupnost in država kljub ustavni ločitvi živeti v stalnem sožitju in skupaj iskati rešitve«. Superintendent Brkič je ob tem izrazil prepričanje, da bo država sprejema ponujeni predlog verskih skupnosti, da se vzpostavi dialog, »vsi smo namreč soodgovorni, da omenjene teme ne bi spodbudila družbene polarizacije, ki nikomur ne koristi«.









Foto: Tatjana Splichal