Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) kot najbolj izstopajoč primer kršenja navajajo obravnavanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov na Vladi in v Državnem zboru povsem mimo ESS, v protestnem pismu pa so navedli ključne težave, s katerimi se v ESS soočajo socialni partnerji na strani delodajalcev. »Način in odnos, kot ga predstavniki vlade kažejo do socialnega dialoga, je povsem nesprejemljiv in onemogoča kakršen koli resen socialni dialog,« so opozorili podpisniki.

Kaj je Ekonomsko-socialni svet?

ESS je tripartitni organ socialnih partnerjev in vlade, ustanovljen z namenom obravnavanja strateških vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Kot navajajo gospodarske organizacije, mora zakonodajne predloge z ekonomskega in socialnega področja, vključno s proračunskim memorandumom in državnim proračunom, obravnavati Ekonomsko-socialni svet. K spoštovanju Pravil ESS se je s podpisom zavezala tudi vlada.

Mimo obravnave na ESS

»Vsemu navkljub so v mandatu sedanje vlade šli mimo obravnave na ESS vsaj naslednji vladni predlogi predpisov: sprememba Zakona o izvajanju proračuna Republike Slovenije 2023–2024; Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covida-19; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali,« opozarjajo na Ekonomsko-socialnem svetu.

Dvom o iskreni želji vlade po socialnem dialogu

Obenem so podpisniki v pismu navedli še problematiko prisotnosti vladnih predstavnikov na sejah ESS. Kot že v preteklosti, ko so bili ob obravnavi zakonskih predlogov zelo kritični, če vlada ni zagotovila prisotnosti resornega ministra – predlagatelja zakona in čeprav predstavnik tega ministrstva ni uradni član ESS, se tudi v tem mandatu to pogosto dogaja, pa tudi, da vladna stran na sejah ESS ne zagotavlja sklepčnosti ali pa je na meji in se med sejo čaka na posamezne predstavnike vlade, kar po njihovem kaže na odnos do ESS. Zato gospodarske organizacije po lastnih besedah upravičeno dvomijo o iskreni želji vlade po kakovostnem socialnem dialogu, iskanju kompromisov in doseganju čim širšega konsenza o predlaganih zakonodajnih rešitvah.

Poziv premierju

»Združenja smo predsednika vlade v protestnem pismu pozvala, naj se osebno udeleži prve prihodnje seje ESS pred parlamentarnimi počitnicami, ki bo predvidoma 23. junija 2023. Od njega želimo pojasnilo, ali namerava Vlada v prihodnje spoštovati Pravila ESS, kar bi pomenilo, da bo zagotovila, da bo socialni dialog v okviru ESS potekal skladno s sprejetimi pravili o delovanju, da bo zagotovila pogoje za enakopravno obravnavo socialnih partnerjev v tem dialogu in da bo zagotovila pogoje, da bo socialni dialog dosegal svoj namen,« so še sporočili iz petih gospodarskih združenj.