Po ocenah organizatorja protesta in pobudnika Ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije, nekdanjega tržiškega župana in poslanca Pavla Ruparja, se je mirnega shoda na pragu slovenskega parlamenta prvi februarski dan udeležilo med 18.000 in 20.000 ljudi. Če pa njihovega glasu (vključno z glavnimi zahtevami, ki smo jih predstavili TUKAJ) vlada Roberta Goloba ne bo slišala, v iniciativi napovedujejo nov protest čez mesec dni, 1. marca, tedaj pa na njem vsaj 30.000 udeležencev.

Zbrani so med drugim zahtevali dostojne pokojnine. FOTO: Tatjana Splichal

Opeharjeni, zaničevani, pozabljeni in ponižani

»Eden od poslancev koalicije mi je dejal: Rupar, danes boš zmrznil! Odvrnil sem mu, da bo danes tukaj marsikomu bolj toplo kot doma, kjer nima za kurjavo,« je zbrane v imenu prirediteljev nagovoril Pavel Rupar in nadaljeval: »Naš cilj je, da se združimo enkrat za vselej in povemo, da je to en narod. Nihče od vas ni tu zato, ker mu je dobro, temveč ker se počutimo opeharjene, zaničevane, pozabljene in ponižane. Naj vam vlijem pogum: nikoli ne obupajte, tudi če se vam zdi, da je že vsega konec.«

Za lepše življenje, ne za lepo in hitro smrt

Okrcal je vlado in ji povedal, kaj si upokojenci mislijo o predlogu zakona o evtanaziji: »In potem si izmišljujete nove in nove zakone, kako nas boste enostavno pokopali, ker smo vam odveč. Zakon o evtanaziji – pozabite ga! Pozivam vas: delajte zakone za lepše življenje, ne za lepo in hitro smrt. Od nikogar ne zahtevamo ničesar, dajte nam nazaj samo tisto, kar smo v letih delovne dobe naložili kot zavarovanje naših pokojnin in našega življenja, ničesar drugega nočemo,« je bil jasen Rupar.

Pobudnik Ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije in organizator protesta Pavel Rupar. FOTO: Tatjana Splichal

Prošnja in zahvala mladim

Nagovoril pa je tudi mlajše udeležence protesta. »Naša prošnja gre tudi do naših otrok, sinov in hčera, vnukov in vnukinj. Naša zahvala vam gre, dragi naši potomci, ker vam ni vseeno za nas, ker skrbite takrat, ko nam je težko, in nam pomagate. Vaša naloga je ravno tako kot naša: dvignite svoj glas in zahtevajte pravične plače! Mladina, vi greste za nami, z nami pojdite, skupaj pojdimo!« Vse skupaj pa je spodbudil: »Če bo komu hudo in težko – pokličimo se in si pomagajmo, najprej pa vsi zahtevajmo svoje dostojanstvo, svojo prihodnost in miren pristan.«

Več fotografij Tatjane Splichal pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo in drsenje s puščico v levo in desno).

1/16