Prot in Hiacint sta bila rodna brata. Mučeništvo sta pretrpela v Rimu pod cesarjem Dioklecijanom leta 304. Omenjajo ju že najstarejši krščanski koledarji in je njuno češčenje zelo staro, kljub temu vemo o njunem življenju zelo malo.

Leta 1845 so našli v Hermovih katakombah v Rimu še popolnoma ohranjen grob sv. Hiacinta. Zaprt je bil še s prvotno ploščo, na kateri so bili s preprostimi in nepravilnimi rimskimi črkami po latinsko napisani današnji dan mučenčeve smrti, njegovo ime in dostavek »mučenec«. Ko so grob odprli, so našli v njem samo ostanke ožganih kosti in nekaj pepela. Vse to je bilo skrbno zavito v zlato tkanino. To je bilo znamenje, da so mučenca ali živega sežgali ali na drug način umorili in sežgali truplo.

Stara poročila soglasno zatrjujejo, da je bil Prot Hiacintov brat in da je umrl v enaki starosti kakor Hiacint. Tudi on naj bi bil deležen enake smrti.

Poznejše legende pravijo, da sta bila Prot in Hiacint služabnika sv. Evgenije. Ko se je gospodarica odločila za krst, je tudi svoja služabnika pridobila za krščanstvo. Škof Helen je vse tri krstil. Pozneje so šli za nekaj let med egiptovske puščavnike. Ko so se vrnili v Rim, so jih postavili pred sodišče. Ker niso hoteli odpasti od krščanske vere, so Evgenijo vrgli v Tibero, njena služabnika pa obglavili. Verniki so skrbno pobrali njune zemeljske ostanke in jih pokopali ob Salarijski cesti. Papež Damaz jima je leta 366 dal napraviti kamnito ploščo z napisom, ki ga je sam sestavil. Duhovnik Teodor je postavil cerkev njima v čast.

Godujeta 11. septembra.