Na vseh lestvicah zaupanja v institucije ali organizacije v slovenskem prostoru gasilci zasedajo najvišja mesta. V Sloveniji je prostovoljno gasilstvo izredno dobro razvito in razširjeno. Po podatkih iz leta 2023 je bilo v 1341 gasilskih društev včlanjenih okoli 160.000 članov, med katerimi je 50.000 operativcev.

Središče kulturnega in družabnega življenja

Gasilstvo za mnoge predstavlja način življenja. »Prostovoljno gasilstvo je še posebej pomembno na podeželju in v krajih, kjer ni poklicnih gasilskih brigad, prostovoljni gasilci pa delujejo tudi v okviru nekaterih večjih tovarn. Gasilski domovi so praviloma tudi središča kulturnega in družabnega življenja«, so ob tem zapisali na kulturnem ministrstvu.

Več kot 150 let

Prvo prostovoljno gasilsko društvo v Sloveniji je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki. Kot so ob vpisu v Register nesnovne kulturne dediščine dejali v Gasilski zvezi Slovenije, prostovoljno gasilstvo v Sloveniji ni služba, »je veliko več, je način življenja. Način, ki je v Sloveniji posameznikom vcepljen v srce in dušo z močno željo po nesebični pomoči drugim in prispevanju k družbeni blaginji. Je način življenja, ki se prenaša iz roda v rod tradicionalno že več kot 150 let«.

Svetovni fenomen

V številnih nesrečah prostovoljni gasilci nesebično pomagajo in so pomemben člen pomoči prizadetim in solidarnosti v naši državi. »Je svojevrsten fenomen, ki ga v takšni obliki po svetu poznajo le redki. Zaradi te tradicije in srčnosti prostovoljno gasilstvo in gasilci že vrsto let v javnosti uživamo največjo podporo in neprecenljivo zahvalo družbe, v kateri živimo.«

Preberite tudi: »Gasilci smo kot ena ogromna družina«

Vsak najde svoje mesto

Kot poudarjajo v Gasilski zvezi Slovenije, je prostovoljno gasilstvo predvsem na podeželju hrbtenica družabnega življenja in sosedske pomoči. »Že v preteklosti se je organiziralo v močno in zaupanja vredno organizacijo za boj proti požarom in se po drugi svetovni vojni vključilo v sistem civilne zaščite in reševanja, ki je pripomogel k njeni širitvi in profesionalizaciji. Pomembno je tudi za slehernega posameznika, vsak od njih v določenem segmentu delovanja lahko najde svoje mesto v organizaciji. Aktivnosti namreč segajo še čez področje same zaščite in reševanja.«

Preberite tudi: Gasilec Sebastjan: »Besed 'ne morem več' še nisem slišal«

Po Metliki Ljubljana, Laško in Ptuj

Po Metliki leta 1869 so prostovoljno gasilsko društvo leto pozneje ustanovili še v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. »Po letu 1881 se je začelo število prostovoljnih gasilskih društev, ki so se povezovala v regionalne zveze, povečevati. Leta 1969, ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, je bil v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča,« še spominjajo na kulturnem ministrstvu.