Ob letošnjem jubileju je v Družininem studiu gostovala Eva Golob, koordinatorica in mentorica prostovoljstva pri Zvezi Slovenske podeželske mladine, ki je orisala začetke Zveze, njen razvoj vse do danes ter predstavila delo, pomen in vlogo mladih kmetov.

Zveza slovenske podeželske mladine letos praznuje 30 let. FOTO: Arhiv ZSPM

»Na drugem kongresu Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM), 14. junija 1992, je bila po burni razpravi sprejeta odločitev, da organizacija postane nepolitična in ideološka neobremenjena. Rojena je bila ideja o Zvezi slovenske podeželske mladine. Pravnoformalno pa je bila ZSPM ustanovljena 3. aprila 1993, na Gorenjskem,« pojasnjuje Golobova, ki je dobrih sedem let članica Društva podeželske mladine Kalček, od leta 2020 pa je dejavno vpeta tudi v delo Zveze. Kako in kje bodo obeležili okrogel jubilej? Prisluhnite pogovoru v spodnjem videu.

»Ves trud okrog ZSPM bi bil zaman, če ne bi kot zveza društev v naslednjem letu aktivno delovali na podeželju in združevali mlade kmete in podeželsko mladino v društva podeželske mladine, le-te pa v novo ZSPM. Društva so ponekod nastala povsem na novo, veliko pa jih je svoj status spremenilo iz mladih zadružnikov. Tako je ZSPM skoraj eno leto delovala brez pravnega statusa, saj se brez članov ZSPM ni mogla registrirati kot pravna oseba,« poudarja mlada dolenjska kmetica, ki je letos ˝skočila˝ v zakonski jarem.

Zveza slovenske podeželske mladine je edina prostovoljna, državna, nevladna in nestrankarska organizacija, ki združuje mlade s podeželja. FOTO: Arhiv ZSPM

Zvezo ustanovila tri društva

Glavni pobudniki ZSKM so bili študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani. Med njimi so bili predvsem profesor dr. Emil Erjavec, ki je takrat postal prvi predsednik ZSKM. »Aleš Kotnik, aktivni član takratnega glavnega odbora, opisuje, kako so iskali in aktivirali tri društva, ki so 3. aprila 1993 v Kranju formalno ustanovila Zvezo slovenske podeželske mladine, sprejela nov statut in program dela. Ustanovna društva ZSPM so bila DPM Ptuj, DPM Zabukovje in DPM Zgornja Savinjska dolina.«

Mladi slovenski kmetje po vsej državi so danes združeni v 39 društvih podeželske mladine z več kot 3000 člani.

Odgovornost, izmenjava izkušenj in medsebojna pomoč

»Članstvo v društvu podeželske mladine mladim kmetom predstavlja mesto, kjer so slišani, kjer lahko izrazijo svoje skrbi ali težave. Društva in Zveza jim lahko nudijo podporo,« zatrjuje Golobova. Ob tem je izpostavila še en vidik, ki je bil zlasti opazen v času avgustovske vodne ujme. »Kmetje so ob tej naravni nesreči pokazali izjemno solidarnost z drugimi kmeti na prizadetih območjih, saj so pomagali drug drugemu, bodisi s fizičnim delom bodisi z darovanjem krme za živino.«

Družina je v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine v letošnjem zasnovala podkast Mladost na kmetiji. Vse epizode lahko najdete tukaj.

Kaj ti da izkušnja obiska v tujini?

ZSPM je tudi članica mednarodne organizacije IFYE, prek katere se njihov člani lahko odpravijo na mednarodne izmenjave. Države partnerice, s katerimi so do sedaj sklenili sporazume, so: Avstrija, Nemčija, Estonija, Finska, Švica in ZDA (ter Montana).

Izmenjava izkušenj in znanj med kmeti je neprecenljiva. FOTO: Arhiv ZSPM

 »Izmenjava traja od dveh tednov do tri mesece, odvisno od ponudbe države partnerice. V tem času udeleženci dodobra začutijo utrip države, saj jih družine, pri katerih bivajo, gostoljubno sprejmejo medse. Družine jih spoznavajo s svojimi vsakdanjimi opravili, kot so skrb za živali, delo na polju, pobiranje zelenjave, pakiranje, končno pa tudi prodajo. Udeleženci izmenjav lahko pomagajo tudi v gospodinjstvu in pri drugih delih. Ob tem se veliko novega naučijo in morda dobijo idejo za izboljšave na domačih kmetijah.«

Med številnimi dejavnostmi, ki jih vsako leto pripravljajo v Zvezi, so vselej zelo dobro obiskane državne kmečke igre. FOTO: Arhiv ZSPM

O nadaljnji viziji

Ob letošnji prelomnici v Zvezi gledajo tudi v prihodnost, saj želijo prek inovativnih pristopov vključevanja članov vzpostaviti sistem izobraževanja za otroke, mlade s podeželja in mlade kmete ter sistem strukturiranega zagovorništva po panogah in regijah. »S tem bomo dvignili prepoznavnost organizacije in opolnomočili člane ter pridobili kompetentne predstavnike. Skupaj bomo soustvarjali podeželje kot prostor za kakovostno življenje, nove priložnosti in trajnostni razvoj.«