Seveda je ena najlepših stvari, da molimo drug za drugega. Tako smo povezani na prav poseben način. Včasih je kdo v veliki stiski in zanj ne moreš narediti nič drugega, kot da zanj moliš. Morda pa mu je prav ta molitev pomagala, da je izšel iz stiske. Kdo ve. Sem pa prepričana, da nobena molitev ne more biti zaman.

Poklicala me je znanka, že zelo stara gospa, ki je v zadnjem letu zelo bolna in ve, da tej bolezni v njeni starosti tudi najboljša medicina ne more pomagati. Ima pa cel kup težav, od bolečin, težkega dihanja in še cel kup drugih stvari, tako da z vsem tem prav težko živi. Pravi, da ji je pogosto tako težko, da bi najraje umrla. Vse življenje je veliko razmišljala tudi o smrti in zdi se ji, da je v sebi pripravljena na odhod. Zdaj samo še čaka, kdaj jo bo Gospod poklical. Pa tega klica noče in noče biti. Na koncu, ko sva se poslovili, pa mi je trikrat ponovila: »Lepo vas prosim, molite zame, da bi kmalu umrla.« Zelo sem razumela njeno željo. Na njenem mestu bi jo...