Foto: Tatjana Splichal



Poletne počitnice. Otroci se jih veselijo, starši se sprašujejo: kako zaposliti otroke čez poletje, da ne bodo vseh dni preživljali sami doma, po možnosti za računalnikom ali s telefonom v roki?

Če bi vprašali otroke, si večina po koncu šole najprej želi nekaj dni prostega časa, ki si ga lahko organizirajo po svoje. Toda po tednu ali dveh jim postane dolgčas. Starši si želijo, da bi njihovi otroci tudi poleti čas preživeli kvalitetno in ob tem tudi duhovno rasli. Mnogi med njimi imajo sami lepe spomine, na primer na tedne duhovnosti za mladino v Stržišču ali na Uskovnici, na tabor za pevce in organiste Sončna pesem v Soči in podobno izkušnjo privoščijo tudi svojim otrokom.

Zadnja leta so bili sestavni del počitnic mnogih osnovnošolcev oratoriji po župnijah. Letos jih marsikje ne bo, kljub temu pa je še vedno na voljo precej možnosti: od različnih počitniških tednov za osnovnošolce, programov za dekleta pri uršulinkah in šolskih sestrah, pa do Savio kampa za ministrante, če naštejemo le nekatere.

"Potrebovala sva počitniško varstvo"

Ana Šircelj, mama osnovnošolke Julije, pripoveduje: »Julija je šla prvič na duhovne vaje k uršulinkam v Škofjo Loko pri 8 letih. Program Iščem zaklad za deklice od 9 do 12 let sva ji predlagala z možem. Potrebovala sva počitniško varstvo zanjo, hkrati pa nama je bilo všeč, da je program vseboval različne gospodinjske spretnosti, tudi kuhanje. Veliko je bilo tudi športa.« Ana pravi, da je hči po vrnitvi domov začela bolj ceniti delo, vloženo v pripravo obrokov. Malo ju je skrbelo, kako se bo znašla, ker je po naravi bolj zaprtega značaja, vendar sta upala, da ji bo ta izkušnja pomagala pri navezovanju stikov z vrstniki. Čeprav hči tam ni poznala nikogar, je prišla domov vesela in zadovoljna. Isto leto se je udeležila tudi počitniškega tedna v Kanjem Dolu. »Ko sva prišla po koncu tedna ponjo, nama je rekla, da bi najraje kar ostala tam. Kar verjeti nisva mogla. Ker sva vedela, da v Kanjem Dolu vlada strog red, sva se vprašala, kaj delamo doma narobe, da ji je bilo tam tako všeč … Ti programi se mi zdijo pametni, zdravi za naše punce.«


Spomin na Kanji dol (2018). Foto: arhiv Družine


"Kot bi imeli potem duhovne vaje še doma"

Tudi Franci in Milena Osredkar, starša štirih otrok, starih od 7 do 14 let, poznata počitniški teden Eden. Njuni otroci ga obiskujejo zadnjih nekaj let. Otroški počitniški program, ki je bil vsa leta v Kanjem Dolu pod vodstvom s. Rebeke Kenda in animatorjev, se letos seli v Stično. Lani so se ga prvič udeležili vsi štirje otroci, tudi najmlajša, 6-letna Lara. Nad programom sta starša navdušena, všeč pa je tudi otrokom, čeprav jih včasih motijo stroga pravila, na primer glede prehrane. Odkrito priznata: »Všeč nama je, da gredo otroci lahko skupaj, vsi hkrati (program ni ločen za fante in dekleta). Tako jim je laže, obenem pa imava midva tisti teden čas za naju, ki si ga med letom zelo težko vzameva.« Franci nazorno opiše: »Ko gredo otroci na duhovne vaje, imam abonma pri ženi jaz. Še posebej mi je všeč, da se otroci naučijo veliko novih pesmi. Ko se vrnejo, jih prepevajo tudi doma in naju 'okužijo' z njimi. Občutek imam, kot bi imeli potem duhovne vaje še doma.«

"Animatorji so face"

Brata Bruno in Arne Žižmund, ki obiskujeta 9. in 8. razred osnovne šole, že več let hodita na duhovne vaje v Majcnovem domu v Želimljah. Povabili so ju prijatelji. Oba sta zelo odprta in jima ni težko navezovati stikov, brez težav gresta od doma. Udeležujeta se tudi Savio kampov za ministrante. Bruno pravi: »Animatorji so face, kateheze so v redu, ker so v obliki igrice in niso take kot pri verouku. Všeč so mi skupinske športne igre. Tudi izbor tem je zanimiv: Levji kralj, Knjiga o džungli, Pasijon, Čudo (po istoimenskem filmu). Uživam tudi v vodnih in nočnih igrah. Ko smo bili ob morju, smo šli na nočno kopanje.« Brata imata izkušnjo duhovnih vaj, kjer so fantje in punce skupaj, pa tudi Savio kampa, ki je namenjen samo fantom, ministrantom. Na vprašanje, katere duhovne tabore bi izbral – s puncami ali brez njih, Arne brez premisleka odgovori: »Tiste, ki so večkrat na leto, da grem lahko v adventu, postu in še poleti.«

"Ne grem. Tam nikogar ne poznam."

Vsi otroci pa ne gredo radi od doma. Še posebej, če nikogar od udeležencev ne poznajo. Osredkarjeva na vprašanje, kakšno »taktiko« sta ubrala pri prepričevanju otrok, naj gredo na počitniški program, povesta: »V bistvu jim ne dava kaj dosti izbire. Vseeno pa ubereva mehak pristop: veliko jim pripovedujeva o osebni izkušnji poletnih duhovnih vaj v času najine mladosti. Poskušava jih navdušiti, da bi tudi sami začutili, kako lepa in dragocena izkušnja je to.« Franci doda: »Jaz sem šel prvič na duhovne vaje v 1. letniku srednje šole na povabilo sošolca, v Logarsko dolino. Bil sem navdušen nad programom, premišljevanjem Božje besede, naravo. To želim dati tudi svojim otrokom.«


Duhovne vaje pri bratih kapucinih v Kančevcih. Foto: arhiv Družine


Neža Osredkar, 14 let, je povedala: »Prvo leto v Kanjem Dolu mi je bilo zelo všeč, zdaj pa sem se že navadila na program in bi rada poskusila kaj novega.« Na vprašanje, kam bi šla poleti najraje, omeni duhovni počitniški teden za družine v organizaciji Skupnosti Emanuel v Veržeju. Všeč ji je bilo kopanje v Banovcih, dobra hrana in da so se najstniki lahko družili in imeli skupno spalnico v mansardi. »Težko bi šla nekam, kjer ne bi nikogar poznala. Veliko laže se je odločiti, če že poznaš koga od udeležencev.«

Zakaj se mladi težko odločijo za poletne duhovne tabore? Salezijanec Peter Pučnik, direktor Zavoda Marianum v Veržeju, ki vsako leto gosti številne programe za otroke in mladino, pravi, da jih razume. Strah jih je, ker ne vedo, ali bodo koga poznali. Ne vedo, kaj lahko pričakujejo, kakšen bo program. Toda ko enkrat premagajo ta strah in poskusijo, so večinoma navdušeni. Samo spodbudo za prvi korak potrebujejo.

V družbi s podobno mislečimi vrstniki

Saša in Uroš Žižmund sta vesela, da imata njuna sinova toliko volje, pa tudi možnosti za preživljanje prostega časa na duhovnih vajah in kampih. Zdi se jima pomembno, da se otroka gibljeta v »zdravem okolju«, med mladostniki s podobnimi vrednotami: »Za najstnike, ki so jim socialni stiki zelo pomembni, se nama zdi potrebno, da srečajo vrstnike, ki imajo podoben pogled na svet, med katerimi nista čudna, če nosita križec okoli vratu. Da se lahko čutita del neke skupnosti.« Uroš doda, da je »ministrantski kamp, ki je samo za fante, odličen, da lahko izživijo svoj fantovski ego. Pa tudi, da se naučijo samostojnosti, poskrbeti zase.«

Kaj pa nevarnost okužbe z novim koronavirusom?

Organizatorji poletnih duhovnih taborov bodo pri izvedbi sledili ukrepom, ki jih je predpisal Nacionalni inštitut za javno zdravje za vse izvajalce turističnih namestitev, ter navodilom slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19, ki veljajo od 2. junija. Škofje so v navodilih opredelili, da se oratoriji in drugi poletni programi lahko izvajajo, če je mogoče zagotoviti spoštovanje ukrepov.



Kako bodo slednje zagotavljali v praksi, smo povprašali s. Barbaro Poredoš, odgovorno za programe v okviru Marijinega doma na Bledu, ki bo poleti gostil tri termine duhovno-počitniških tednov za osnovnošolce. S. Barbara je povedala, do so se letos še pred začetkom epidemije odločili, da povečajo število programov. Osnovnošolci se bodo lahko udeležili duhovno-počitniških tednov kar v treh terminih, kar bo letos prišlo še posebej prav, saj bodo število udeležencev v posameznem terminu glede na prejšnja leta nekoliko zmanjšali, tudi zato, da bi laže upoštevali ukrepe. Ker bo otrok manj, se jim bodo lahko tudi bolj individualno posvetili. Sam program vsebinsko ne bo okrnjen, bodo pa vložili več napora v seznanitev animatorjev in otrok s higienskimi standardi (razkuževanje rok, higiena kihanja in kašlja).

V Marijinem domu imajo na voljo dovolj veliko dvorano in tudi dovolj prostorov za spanje, kar jim omogoča izvedbo programov ob spoštovanju ukrepov. S. Barbara še poudari: »Narobe bi bilo, če bi se ustrašili in odpovedali poletne programe. Potrebujejo jih starši, ki čez poletje iščejo varstvo za otroke. In potrebujejo jih otroci, da v poplavi komercialnih programov, ki bodo tudi letos gotovo na voljo, dobijo možnost za udeležbo na duhovnem tednu, kjer bo na voljo hrana za telo in duha.« Nekaj prijav že imajo, veselijo pa se vseh, ki se bodo v naslednjih dneh še odločili, da del počitnic preživijo z njimi.

Ne pošljite jih prvič, ko so že najstniki

»Z možem meniva, da je treba otroke v tovrstne tabore usmeriti dovolj zgodaj, ko so še dojemljivi za take stvari. Moj nasvet staršem bi bil: ne pošljite jih prvič, ko so že najstniki! Povabite jih prej, ko so še manjši, da imajo lepo izkušnjo in bodo potem sami želeli hoditi, ko bodo večji,« priporoča Ana Šircelj.

*Več prispevkov avtorice Marjete Bec TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*

*Novo številko Naše družine (24/2020) lahko prelistate TUKAJ.*

*Vodnik po duhovnih vajah 2020 TUKAJ.*