Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Program evtanazije – vladni načrt

Objava: 29. 05. 2024 / 10:22
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.05.2024 / 19:02
Program evtanazije – vladni načrt
Grad Hartheim pri Linzu, kjer so končale tudi slovenske žrtve nacistične evtanazije. FOTO: Wikipedija

Program evtanazije – vladni načrt

Nacistična evtanazija na Slovenskem: Nacistična »pomoč« pri umoru.

Evtanazija (euthanatos), beseda grškega izvora, pomeni dobro ali blago smrt in je tudi danes ne razumemo veliko drugače. Po eni strani naj bi pomenila smrt brez trpljenja, po drugi pa ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe ločimo aktivno in pasivno evtanazijo, glede na izraženo voljo bolnika pa poznamo tri vrste: prostovoljno, neprostovoljno in prisilno. Primer slednje je »nacistična evtanazija«, ki so jo v Nemčiji začeli pripravljati že leta 1933, ob prihodu nacistov na oblast, zgledovali pa so se med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja – psevdoznanstvenem in načrtnem prizadevanju za telesno in duševno izboljšanje potomstva. Toda k »uspešnosti« za nacistični program evtanazije je poleg močne propagande pripomogla zlasti totalitarna diktatura, vključujoč pravni in politični sistem.

Najprej je nacistična država sprejela zakon o prisilni sterilizaciji (1933), ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedn...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh