Ob dnevu vseh svetih je Stanislav Zore v cerkvi Vseh svetih daroval mašo, pred njo pa je molil ob spomeniku padlih v vojni za Slovenijo skupaj z vojaškim duhovniki in policijskim duhovnikom. V pridigi je zbrane povabil k svetosti.

Poudaril je, da je praznik vseh svetih praznik tistih, ki so pred nami živeli na tem svetu in jih danes po božji dobroti in ljubezni gledamo v občestvo svetih. Nosimo jih v srcu, spominu, molitvi in hvaležnosti, prepletajo naše življenje in osebno zgodovino. Po Zoretovem mnenju 1. novembra obhajamo praznik svoje osebne sedanjosti in prihodnosti kot upanja in hrepenenja, da bo prihodnost izpolnitev našega sedanjega prizadevanja za življenje v nebesih.



Svetniki pa niso le kipi, podobe ljudi, o katerih beremo in poslušamo, temveč so tisti, ki so nam zgled, saj kristjan svetost živi in diha vsak dan, to ni odmaknjena svetost drugih, ampak je k njej kristjan poklican, jo nosi v sebi, jo hoče živeti, uresničiti in sprejeti. »Isto znamenje nosite, dragi bratje in sestre, kakor ga nosijo izvoljeni v knjigi razodetja. In z isto krvjo ste očiščeni, kakor so očiščeni ti v knjig razodetja.« To je znamenje Troedinega Boga, ki smo ga prejeli smo ga ob krstu. Kot božji otroci moramo dovoliti Bogu, da nas pridruži tej knjigi razodetja. Božje otroštvo pa živimo skozi blagre. Vendar je v nas tudi miselnost tega sveta, ki nasprotuje blagrom. »Prosimo tiste, ki so nam posredovali vero, /…/naj nam pomagajo živeti duha blagrov, da bomo v tem duhu stopali proti nebeškemu kraljestvu. In Marija, ki je kraljica vseh svetnikov, ki nam je podarila gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je odrešil, naj v občestvu svetih prosi za nas, da bi Jezus v resnici postal vodnik našega življenja.« Najprej v besedi, nato v zakramentih Cerkve, da bomo zmogli živeti v duhu blagrov. Zore je Marijo še prosil, da bi v vsakem izmed nas prebudila neugasljivo brezmejno hrepenenje po nebesih in Bogu.
Nadškof Stanislav Zore je po maši vodil molitev pri duhovniških grobovih.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Tatjana Splichal