Papež Frančišek je poslal sporočilo udeležencem konference Združenih narodov za pogajanja o pravno zavezujočem inštrumentu o prepovedi jedrskega orožja, ki vodi do njegove popolne ukinitve. Na zasedanju, ki ga v New Yorku prirejajo med 27. in 31. marcem, je sporočilo prebral Antonio Camilleri, namestnik tajnika za odnose z državami.

Papež Frančišek v sporočilu piše, da si moramo prizadevati za svet brez jedrskega orožja ter v celoti uveljaviti Sporazum o razoroževanju. Ob tem spomni na svoj govor pred Generalno skupščino Združenih narodov 25. septembra 2015, ko je poudaril, da preambula in prvi člen Listine Združenih narodov pokažeta, kateri so temelji mednarodne pravne zgradbe: mir, mirno reševanje sporov in razvijanje prijateljskih odnosov med narodi. Etika in pravo, ki sta osnovani na grožnji medsebojnega uničenja, posledično pa vsega človeštva, poudarja sveti oče, nasprotujeta samemu duhu Združenih narodov.

Če upoštevamo glavne grožnje miru in varnosti v 21. stoletju, pri čemer papež omenja terorizem, informacijsko varnost, okoljstveno problematiko in revščino, se pojavi nemalo dvomov v zvezi z neprimernostjo jedrskega zastraševanja kot učinkovitega načina za te izzive. Zaskrbljenost postane še večja, ko pomislimo na katastrofalne humanitarne in okoljske posledice, ki izvirajo iz katere koli jedrske naprave. Podobna zaskrbljenost se pojavi pred metanjem virov za vojaške cilje, ki bi se lahko uporabili za »pomembnejše prednostne naloge«, kot so pospeševanje miru in celostnega človeškega razvoja, boj proti revščini in izvajanje Agende 2030 za trajnostni razvoj. Vprašati se je tudi treba, je prepričan papež, ali je zares možno ravnovesje, ki sloni na strahu, če dejansko teži k večanju strahu in spodkopavanju odnosov zaupanja med narodi.

Po papeževem prepričanju pa mir in mednarodna stabilnost ne morata temeljiti na lažnem občutku varnosti, na grožnji medsebojnega uničenja, na enostavnem vzdrževanju ravnovesja moči. Mir mora biti zgrajen na pravičnosti, celostnem človeškem razvoju, spoštovanju temeljnih človekovih pravic, varovanju okolja, soudeležbi vseh v javnem življenju, zaupanju med narodi, pospeševanju mirovnih ustanov, dostopu do izobraževanja in zdravja, dialogu in solidarnosti, piše sveti oče. Zato je treba iti čez jedrsko zastraševanje: mednarodna skupnost je poklicana sprejeti dolgoročne strategije za pospeševanje miru in stabilnosti ter se izogniti kratkotrajnm pristopom k problemom narodne in mednarodne varnosti.

V tem kontekstu postane končni cilj popolne odstranitve jedrskega orožja bodisi izziv bodisi moralni in humanitarni imperativ, nadaljuje papež. Konkreten pristop bi moral pospeševati premislek o »etiki miru in multilateralne kooperativne varnosti« onkraj strahu in izoliranja, ki danes prevladata v mnogih razpravah. Skupna usoda človeštva zahteva, da se s stvarnostjo okrepi dialog ter se zgradijo in utrdijo mehanizmi zaupanja in sodelovanja, zmožni ustvariti pogoje za svet brez jedrskega orožja.

Naraščanje medsebojne odvisnosti in globalizacija pomenita, da bo moral biti naš odgovor na grožnjo jedrskega orožja, kakršen koli že bo, skupen in osredotočen, osnovan na vzajemnem zaupanju, poudarja Frančišek. Zaupanje pa se lahko gradi samo preko dialoga, ki je iskreno naravnan na skupno dobro in ne na zaščito nejasnih ali samosvojih interesov. Dialog mora vključevati vse: jedrske države, države brez jedrskega orožja, vojaški sektor, zasebni sektor, verske skupnosti, civilne družbe, mednarodne organizacije. Pri tem je pomembno izogibanje tistim oblikam medsebojnega obtoževanja in polarizacije, ki zavirajo dialog, namesto da bi ga spodbujale. »Človeštvo je zmožno skupaj delati za izgradnjo našega skupnega doma. Imamo svobodo, razumnost in sposobnost voditi in usmerjati tehnologijo, kakor tudi omejevati našo moč, ter vse to postaviti v služenje druge vrste napredka: bolj človeškega, bolj socialnega in bolj celostnega«, izpostavlja papež Frančišek.

Papeži že od Janeza XXIII. (1958-1963) sodijo med najuglednejše zagovornike prepovedi uporabe jedrskega orožja po vsem svetu.

Vir: Radio Vatikan / Kathpress
Foto: splet