Kot smo že poročali v Družini, je Okrožno sodišče v Ljubljani Nadškofiji Ljubljana v denacionalizacijskem postopku za vrnitev gozdov in drugih zemljišč na območju Mozirja in Pokljuke prisodilo nekaj več kot 17 milijonov evrov nadomestila zaradi dolgoletne nezmožnosti uporabe teh zemljišč. Ta so bila s pravnomočnimi odločbami sicer vrnjena večinoma v obdobju 2005–2010, za čas, ko nadškofija ni mogla upravljati svojega premoženja, pa je od zavezanca za njegovo vrnitev, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, zahtevala upravičeno nadomestilo, kot ga določa zakon o denacionalizaciji (gre za povračila tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi od uveljavitve zakona o denacionalizaciji decembra 1991 do pravnomočne odločbe o vrnitvi sam uporabljal nepremičnino oziroma upravljal z njo).


Foto: Tatjana Splichal

Okrožno sodišče je odločalo v pritožbenem postopku, saj je leta 2015 nadškofiji prisodilo 11-milijonsko nadomestilo, na katero pa sta se pritožili tako Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (zanje je bilo previsoko) kot nadškofija, ki je šele na podlagi izvedenskega mnenja prišla do verodostojnega podatka o izgubljenih koristih (več kot 17 milijonov evrov).

Višje sodišče je sodbo razveljavilo in vrnilo v novo obravnavo, ki se je iztekla v prid nadškofiji. Sklad je v letih 2016 in 2017 že plačal 9,2 milijona evrov zanj »nespornega« dela odškodnine, tako da bi mu, če bi sodba postala pravnomočna, ostalo za plačilo še okoli 8,2 milijona evrov nadomestila ter okoli 11 milijonov evrov zamudnih obresti in pravdnih stroškov.

Na Družinino povpraševanje, ali se bo Sklad kmetijskih zemljišč pritožil na odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, več tednov nismo dobili odgovora, smo ga pa posredno danes. Kot namreč poroča STA, je sklad pritožbo v predpisanem roku vložil, zanjo pa so se pristojni na skladu odločili »zaradi dvoma v pravilnost izvedeniškega mnenja«, ki je bilo izdelano v okviru postopka in mu je sodišče v celoti sledilo. »Glede na dejstvo, da še ne obstaja sodna praksa instančnih sodišč, ki bi se opredelila do ustreznosti v izvedeniškem mnenju zavzetih pristopov ugotavljanja izgubljene koristi iz naslova gospodarjenja z gozdovi, je bilo ocenjeno, da je vložitev pritožbe smiselna,« so na skladu zapisali v odgovoru STA.

Spomnimo: izvedensko mnenje sta po naročilu sodišča pripravila strokovnjaka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki sta mnenje v postopku pisno dopolnjevala in bila pred sodiščem tudi zaslišana. Okrožno sodišče je ocenilo, da sta mnenje izdelala popolno in strokovno ter korektno in nepristransko.