Novembra precej časa premišljujemo o poslavljanju. Predvsem o poslavljanju, ki je zaznamovano z bolečino izgube dragocenih ljudi. Zato poslavljanje običajno povezujemo s koncem in izgubo. V resnici pa je poslavljanje nujno za začetek vsakega odnosa. Poslavljanje je potrebno, da lahko doživimo in spoznamo kaj novega. S poslavljanjem torej pridobimo.

Kaj sploh je srečanje?

Srečanje v partnerskem odnosu (po imago teoriji) pomeni, da se mož in žena srečata taka, kot sta. Čimbolj brez mask in brez ščitov. V prenesenem pomenu, gola. Taka, kot ju je ustvaril Bog. Unikatna, različna, a čudovita z vsemi prednostmi, napakami, ranami in potenciali. To je srečanje. Srečanje ni nikoli dokončno, ker je v resnici srečevanje. Stalno spoznavanje drug drugega, odlaganje plasti za plastjo. Srečanje je odločitev. Srečanje je ranljivost. Srečanje je mogoče samo, če sta dva pripravljena sprejeti novo in različno. Če pa želita nekaj sprejeti, se morata vedno tudi od česa posloviti.