V zbirki Vpogledi je izšel zbornik Ustvarjanje slovensko-hrvaške meje. Urednik Marko Zajc uvodoma piše o obsedeni meji.

V poglavju Dediščina habsburške monarhije so objavljeni trije prispevki: Marko Zajc piše o ustvarjanju upravnih meja v Beli krajini, Jernej Kosi o slovenskem nacionalnem prostoru na Ogrskem (ustvarjanju zamisli o slovensko-hrvaški meji v dolgem srednjeevropskem 19. stoletju), Filip Čuček pa o regulaciji štajersko-hrvaške meje v 19. stoletju.

V poglavju Dediščina Jugoslavije Aleš Gabrič piše o ustvarjanju meje v jugoslovanski državi, Zdenko Čepič pod naslovom Ozemlje – ljudstvo – oblast o dogajanju na slovensko-hrvaški meji po drugi svetovni vojni, Bojan Godeša o slovensko-hrvaških odnosih med drugo svetovno vojno, Nevenka Troha o ustvarjanju meje z Italijo in vlogi popisov prebivalstva, Aleksander Lorenčič pa o slovensko-hrvaških (obmejnih) ekonomskih odnosih v Spodnjem Podravju.

V poglavju Mejne reke v krajini in reprezentacijah Matija Zorn, Mateja Breg Valjavec in Rok Ciglič prikažejo kartografske vire in vire daljinskega zaznavanja ter njihovo uporabnost za spremljanje dinamike rečnega toka (na primeru mejnih odsekov Drave in Dragonje).

V zbirki Vpogledi so izdali tudi zbornik The 20^th Century Through Histiographies and Textbooks, Chapters from Japan, East Asia, Slovenia and Southeast Europe.

Soproge slovenske elite v Ljubljani in Trstu

V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 2 (2018) objavljenih devet prispevkov.

Avgust Lešnik piše o Rudolfu Golouhu na križiščih socialnih/socialističnih idej in gibanj prve polovice 20. stoletja, Ana Cergol Paradiž in Irena Selišnik o soprogah slovenske elite v Ljubljani in Trstu, Marko Bogdan Miletić Dravski banovini v aprilski vojni leta 1941, Klemen Kocjancic o medicini pod mrtvaško glavo (SS-Lazarett Laibach 1943–1945), Jelka Piškurić o standardu in potrošniških praksah v spominih na socializem, Marta Rendla o alternativnih kulturnih gibanjih in »konglomeratu FV« v osemdesetih letih v Sloveniji, Tomaž Gerden o sprejetju Kjotskega protokola Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, Mateja Jeraj o rabi in zlorabi arhivskega gradiva tajnih služb (na primeru pripovedi o Milovanu Ilichu, objavljene v Koroških vojnih zgodbah), Franc Rozman o častnih občanih občine Bled do druge svetovne vojne.

Jože Pučnik na poti do disidenta

V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 3 (2018) objavljenih devet prispevkov, vsi v angleščini.

Albert Bing piše o titoizmu, disidentih in kulturi nasprotovanja, Zdenko Čepič o študentskem gibanju v Ljubljani leta 1968 in 1971 v širši povezavi, Željko Oset o Maksu Samcu in njegovem prilagajanju na akademske standarde po drugi svetovni vojni, Mateja Režek o Milovanu Đilasu in britanski laburistični stranki (1950–1960), Aleš Gabrič o Jožetu Pučniku na poti do disidenta, Josip Mihaljević o pozabljenem disidentu Većeslavu Holjevcu, Lidija Bencetić o časopisu Istarski borac (IBOR) v kontekstu kulture nesoglasij, Jure Ramšak o gabaritih družbene kritike v poznosocialistični Sloveniji, Nevenka Troha pa o poročilu notranjega ministra LRS Borisa Kraigherja na seji Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije (9. marec 1950).