Slovenska narodna skupnost, ostali prebivalci avstrijske Koroške ter javnost v Sloveniji z vrhom države vred so si bili domala enotni v skrajno odklonilnem odzivu na spletni poziv svobodnjaškega podmladka pred deželnimi volitvami, ki bodo 5. marca, k ustavitvi »slovenizacije«. Kako so hujskaško akcijo in odzive nanjo od blizu videli koroški Slovenci, smo pri spletni Družini povprašali dva pomembna obraza Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), predsednika dr. Valentina Inzka in predsednika Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) kot najvišjega telesa odločanja v NSKS Nantija Olipa.

Dr. Valentin Inzko je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Nanti Olip pa predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) v NSKS.

Ali so bile tokratne provokacije koroškega podmladka Svobodnjakov spodbujene s kakšnim konkretnim dogodkom ali pa so že stalnica pred deželnimi volitvami?

Valentin Inzko: Tokratne akcije so stalnica, četudi jih je zadnje čase manj. Rad pa bi spomnil na eno odločitev boroveljskega sodišča iz leta 1968, ko je bila zopet enkrat gonja Heimatdiensta (Domovinske službe) na višku in ko je bil tedanji predsednik Narodnega sveta, prof. Valentin Inzko, obsojen na 1.000 šilingov kazni ali teden dni zapora. Po členu 7 Avstrijske Državne pogodbe (ADP) je zahteval prepoved tega Heimatdiensta, nič drugega, in bil zato kaznovan.

Konkretnega podobnega dogodka trenutno ni, razen če vzamemo volitve na Koroškem 5. marca kot vzrok za dviganje rjavega prahu. Svobodnjaška stranka se sicer sklicuje na konkretno slovenizacijo v primeru, če bi deželno sodišče v Celovcu postalo dvojezično. To pa je samo izgovor, saj ADP predvideva dvojezična sodišča tam, kjer živijo Slovenci.

Nanti Olip: Značilno za vsa predvolilna obdobja je, da se kdo obregne na račun slovenske narodne skupnosti. V tem primeru se do te mere nestrpnosti niti ni spustilo vodstvo koroških Svobodnjakov, temveč je to prišlo iz vrst njihovega pomladka. Predvolilno obdobje v povezavi s političnim porastom Svobodnjakov v Avstriji je zaznamovano z radikalizacijo jezika, volilnih sloganov in izjav. Na račun šibkejšega ali skupin ob robu se da pridobiti z nestvarnimi argumenti in zavajujočo retoriko podporo teh, ki politično niso najbolj razgledani.

Politično osveščanje družbe, resničen prikaz zgodovine in jasno pozicioniranje proti političnemu ekstremizmu je verjetno eden od receptov, ki bi mladim ljudem pomagal pri iskanju tudi političnih odločitev. (Nanti Olip)

Ali imate občutek, da hujskaštvo proti slovenskemu jeziku in kulturi v zadnjem obdobju spet narašča? So bili v zadnjih mesecih še kakšni podobni primeri nestrpnosti? 

Valentin Inzko: Takih dogodkov je bilo malo in tudi nekateri Slovencem nenaklonjeni župani so se umaknili. Zamenjali so jih mlajši, bolj odprti.

Nanti Olip: Hujskanje proti slovenski kulturi ni možno, ker se ustvarja na zelo visoki kakovostni ravni in hujskači teh prireditev tudi ne obiskujejo. Hujskanje proti slovenskemu jeziku v javnosti ali pri uradih pa skoraj ni možno, ker uporaba v javnih ustanovah ali uradih po zakonski ureditvi skoraj ni možna. Restriktivna politika zadnjih desetletij je opravila svoje.

Sporna (že izbrisana) objava koroškega podmladka Svobodnjakov. FOTO: Facebook

Kakšno je sicer ozračje pred deželnimi volitvami na Koroškem?

Valentin Inzko: Ozračje je predvolilno, vsak hoče povečati svoj delež v Koroškem deželnem zboru, to je normalno. Razveseljivo pa je, da imajo tri stranke na svojih listah kot kandidate koroške Slovence. Zeleno stranko vodi Slovenka Olga Voglauer – Zablatnik iz zavedne slovenske družine, pri „Team Kärnten“ na izglednem mestu kandidira podžupan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik, pri socialistih pa bi imel pri zelo dobrem rezultatu tudi Manuel Jug možnost vstopa v Deželni zbor. Team Kärnten je tista skupina, ki ima v Celovcu župana, katerega podžupan pa je prof. Lojze Dolinar, sin begunskih staršev.

Nanti Olip: Po moji oceni je pri skoraj vseh strankah prisotna neverjetna nervoza. Socialdemokrati skušajo braniti na zadnjih volitvah doseženi zelo visoki cilj blizu absolutne večine, ki ga tokrat po vseh verodostojnih napovedih skoraj ne bo mogoče doseči. Dnevna stalnica pa je strah pred velikim uspehom Svobodnjakov, ki imajo na Koroškem kar močno politično zaledje. Predsednik avstrijskih svobodnjakov, Herbert Kickl, je s Koroške in v svoji retoriki zelo spominja na Jörga Haiderja. Njegov politični vzpon in padec sta znana.

Takih dogodkov je bilo malo in tudi nekateri Slovencem nenaklonjeni župani so se umaknili. Zamenjali so jih mlajši, bolj odprti. (dr. Valentin Inzko)

Je mogoče tudi po nedavnih deželnih volitvah v Spodnji Avstriji oceniti, da se spet krepi moč Svobodnjakov?

Valentin Inzko: Tako je. Poleg tega je bila Koroška edina zvezna dežela, v kateri pred kratkim ponovno izvoljeni zvezni predsednik Alexander van der Bellen ni dobil 50 % glasov. V nekaterih občinah je celo izgubil. Hvala Bogu pa ga je celotna Avstrija podprla. Veseli smo tega, ker se je opravičil manjšini in ker je politik z največjo integriteto.

Nanti Olip: Volitve v Nižji Avstriji so brez dvoma dokaz, da politična moč Svobodnjakov raste. Po kriznih letih, ko je bilo, ne glede na politično stranko, po vsej Evropi najtežje obdobje za vse vladajoče, ker si moral odločati v najbolj zahtevnih zadevah, ker ni bilo vzorčnih modelov za premostitev tako težkih problemov, so Svobodnjaki izkoristili ugoden trenutek politične polarizacije in bili proti vsemu, napadali vse in vsakogar ter s tem nagovorili najnižje instinkte volivcev. Na tej politični ravni je razmeroma lahko divjati, veliko težje pa je najti obetavne rešitve.

Deželne volitve na avstrijskem Koroškem bodo 5. marca letos. FOTO: Alenka Žnidar

Avstrijska tiskovna agencija je poročala, da je slovensko zunanje ministrstvo (ki je sicer potem to zanikalo) pozvalo k postopku za prepoved koroškega podmladka Svobodnjakov. Ali tudi sicer prihajajo in obstajajo pobude za prepoved delovanja političnih ekstremistov v Avstriji?

Valentin Inzko: V aktualnem konkretnem primeru je vložil prijavo pri državnem tožilstvu župan Globasnice Bernard Sadovnik, v imenu društva koroških slovenskih pravnikov pa ugledni jurist Rudi Vouk.

Nanti Olip: Na splošno je politična zavest pravočasnega ukrepanja proti ekstremizmu v vseh oblikah v zadnjih letih pridobila na kvaliteti in kvantiteti, v zadnjem primeru pomladka Svobodnjakov je prišlo do doslej najbolj jasnega zavračanja z vseh strani, zelo močno in odločno pa tudi s strani narodne skupnosti. Svoj del je po moji oceni k temu prispeval tragičen atentat na Dunaju, ki so ga jasno pripisali politično motiviranemu islamu. Tudi pri protikoronskih protestih ob ukrepih avstrijske vlade za zajezitev pandemije je prišlo do jasno politično motiviranih incidentov. Največji dobitnik te polarizacije je bila Svobodnjaška stranka. Prepoved političnega pomladka Svobodnjakov problema ne bo rešila – bolj se zastavlja vprašanje: kje so se ti ljudje učili zgodovine, če so se je sploh učili. Politično osveščanje družbe, resničen prikaz zgodovine in jasno pozicioniranje proti političnemu ekstremizmu je verjetno eden od receptov, ki bi mladim ljudem pomagal pri iskanju tudi političnih odločitev.

Kako ste na avstrijskem Koroškem videli odziv slovenskega državnega in političnega vrha na ta incident?

Valentin Inzko: To je težko vprašanje. Potem ko je gospa predsednica Slovenije decembra izjavila, da so manjšinske zadeve v Avstriji „vzorno“ urejene, je slovensko zunanje ministrstvo morda imelo občutek, da se mora javiti z odločnim stališčem. Ampak to so samo domneve. Je pa na žalost tako, da protesti in podobne akcije koristijo Svobodnjakom. Denimo pomladka Svobodnjakov nihče ni poznal, nismo vedeli, da sploh obstaja. Sedaj pa je prisoten povsod. O politični podpori Slovenije bi lahko diskutirali, vendar prihaja največja pomoč, poleg dobrodošlih finančnih podpor, na področju kulture. Tu mislim na uspešno lutkarstvo, na odrske prireditve, na nastope članov Slovenske filharmonije, na vrsto dirigentov in dirigentk, ki delujejo na Koroškem, na publikacijo knjig, naj so to šege in navade, zborovska dela, opis koroške arhitekture, …. Strokovna pomoč nasploh. Zato smo zelo hvaležni in si želimo še tesnejše sodelovanje.

Zelo aktiven je tudi Urad za Slovence po svetu, z nekdanjo ministrico Heleno Jaklitsch smo bili izredno zadovoljni. Tudi drugi ministri te institucije so zelo dejavni in sodelovanje z Uradom je vzorno, tudi s trenutnim ministrom. Tam delajo narodno in kulturno zavedni ljudje, ki jim je materin jezik in slovenstvo pri srcu.

Nanti Olip: Slovenija se smatra in tudi je naslednica bivše Jugoslavije iz pogodbenih obveznosti izpolnjevanja Avstrijske državne pogodbe (ADP). V tem primeru se je Slovenija odzvala presenetljivo jasno, te jasnosti bi si koroški Slovenci želeli večkrat v raznih primerih, ko je šlo za izpolnjevanje obveznosti iz te državne pogodbe. Desetletja trajajoča gonja koroškega hajmatdinsta (Kärntner Heimatdienst) proti pravicam slovenske narodne skupnosti na Koroškem bi zahtevala nešteto protestnih not predvsem bivše Jugoslavije, predvsem po prisilni ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva tri leta po podpisu državne pogodbe, leta 1958, nekorektni rešitvi topografskega vprašanja leta 1972, politični molk pa je Slovenija razglasila tudi ob zadnji rešitvi leta 2011, ki nikakor ni skladna z določili iz 7. Člena ADP.