Organizacijska struktura slovenske Teritorialne obrambe pred, med in po vojni za obrambo državne suverenosti, avtor: Albin Mikulič. VIR: Tomaž Kladnik, Slovenska vojska v službi domovine



Prvi javni postroj

Eden najpomembnejših dogodkov, ki je prikazal pripravljenost Slovenije, da suverenost brani tudi z oboroženo silo, je bil 17. decembra 1990, ko so slovenske oblasti v Kočevski Reki organizirale prvi javni postroj enote oboroženih sil novonastajajoče države, iz katere se je pozneje izoblikovala 1. specialna brigada MORiS, kot prva popolnoma poklicna enota vojske. S postrojem te enote so bile slovenski javnosti in morebitnim nasprotnikom prikazane priprave in pripravljenost na obrambo samostojnosti ter – kot je dejal predsednik Izvršnega sveta (vlade) RS Lojze Peterle – »zadišalo je po slovenski vojski«. Pozneje je poudaril, da »prvi postroj, v katerem so bili pretežno prostovoljci, ni bil zadeva trenutka, predrznosti, samovolje ali neodgovornosti. Bil je izraz odgovorne volje slovenske vlade, njene obrambne strategije, tesnega sodelovanja ministrstev za notranje zadeve in za obrambo ter poguma posameznikov. Tu niso stali zaščitniki privilegiranega vrha nedemokratičnega režima, ampak možje in fantje, ki so bili pripravljeni dati vse za svobodo samostojne in demokratične Slovenije. Z zvezdami na kapah. Zvezda pa ni bila ne izhodišče, ne cilj, niti simbol poslanstva, bila je le taktično pokritje. Marsikaj je bilo navzven starega, samo namen je bil drugi. Namen je bil posvečen domovini. Slovenski vojak se je takrat vrnil k svojemu osnovnemu poslanstvu.« Tako se niso spremenili le formalni okviri organizacije oboroženih sil, ampak njen namen in vsebina. S tem postrojem je bilo nepreklicno konec Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije, ki se je preobrazila in dobila nov namen. Staremu okviru se je dala nova vsebina. Zgodila se je bistvena in zgodovinska sprememba – prišlo je do enega od ključnih prelomov z nedemokratičnim redom, prišlo je do diskontinuitete.

Premik 91

18. marca 1991 je predsedstvo RS ustanovilo Republiško koordinacijo, ki je bila operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer. S tem je bil ustanovljen organ, ki je usklajeval vse obrambne priprave na slovensko osamosvojitev in je v vojni vodil vse vojne operacije TO, policije in civilne obrambe. Praktično je šlo za organ, ki je uskladil vse obrambne in varnostne priprave in nato v vojni opravljal naloge štaba vrhovnega poveljnika. Vlogo vrhovnega poveljnika pa je po ustavi opravljalo predsedstvo RS, razširjeno s predsednikom vlade in skupščine. Pri delu predsedstva so sodelovali še ministri za obrambo, notranje in zunanje zadeve, informiranje ter poveljnika oziroma načelnika republiškega štaba za TO in civilno obrambo. Vodila sta jo republiška sekretarja za notranje zadeve in za obrambo Igor Bavčar in Janez Janša. Sprva je delovala v prvem nadstropju stavbe izvršnega sveta RS, od 28. junija pa v kletnih prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani.


Avtor prispevka je polkovnik Slovenske vojske, prof. dr. Tomaž Kladnik. FOTO: VSO


Delovne skupine operativnega koordinacijskega telesa so takoj ob njegovi ustanovitvi začele izdelavo variant ukrepov v primeru demonstracije sile od JLA, v TO pa se je začelo s poskusnimi mobilizacijami enot po posameznih pokrajinah. Praktični preizkus delovanja TO pa je pomenila izvedba vaje Premik 91, v kateri so v TO uspešno preizkusili delovanje na celotnem ozemlju RS. Hkrati se začne izdelava mobilizacijskih načrtov za posamezne pokrajine ter izdaja ukazov za začetek mobilizacije posameznih vojnih enot TO. Tako je bila 24. junija 1991 izvedena mobilizacija vseh štabov in prištabnih enot TO, vpoklicanih je bilo 2251 pripadnikov, prišlo pa jih je 1983 (88 %) ter enot, namenjenih za varovanje objektov posebnega pomena, vpoklicanih je bilo 9689, prišlo pa je 7013 pripadnikov (72 %), 25. junija 1991 pa je bila izvedena mobilizacija enot za formiranje sprejemnih centrov in nalog zavarovanja, vpoklicanih je bilo 792 pripadnikov, prišlo pa jih je 644 (81 %). Naslednji dan pa je bilo po pokrajinskih štabih vpoklicanih 20.115 pripadnikov, odzvalo se jih je 15.707, kar je 78 %.

JLA napade slovensko suverenost

26. junija 1991 je bil v okviru svečanosti ob razglasitvi neodvisnosti države na Trgu Republike v Ljubljani prvi postroj častne enote TO. Enoto so sestavljali vojaki, podčastniki in častniki učnih centrov Pekre in Ig. Hkrati pa sta začeli JLA in zvezna milica zavzemati slovenske mejne prehode, letalo jugoslovanskega vojnega letalstva je preletelo v nizkem letu nad prizoriščem proslave ob razglasitvi samostojnosti ter počili so prvi streli pripadnika JLA v Divači, kar je pomenilo začetek načrtovanega, usklajenega in enotno vodenega napada JLA na slovensko suverenost. Začne se z izpadom tankov iz vojašnice tankovske brigade na Vrhniki in s kolono oklepnih bojnih vozil, ki je pripeljala iz Hrvaške in je bila najprej zaustavljena v Pogancih. Kot odgovor na bojno delovanje JLA je načelnik RŠTO polkovnik Janez Slapar izdal ukaz o bojnem delovanju TO oziroma da »se z odločnim bojnim delovanjem, s težiščem na dejstvovanju po oklepnih enotah in drugih sredstvih tehnike zagotovi realizacijo načrtovanih nalog, da se z uporabo razpoložljivih borbenih sredstev zagotovi varovanje objektov, meje in komunikacij ter prepreči manevre enotam JLA«.
_ _ _

IZ CIKLUSA VOJNA ZA OBRAMBO SLOVENSKE SUVERENOSTI PREBERITE ŠE:

1. del: Oblikovanje oboroženih sil demokratične Slovenije