Pripovedi s severnega obrobja Ljubljane
Objava:
22. 12. 2020 / 08:01
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
08.01.2021 / 11:03
Pripovedi s severnega obrobja Ljubljane
Založba ZRC je v zbirki Glasovi izdala knjigo s 160 folklornimi pripovedmi s severnega obrobja Ljubljane.
Založba ZRC je v zbirki Glasovi izdala knjigo s 160 folklornimi pripovedmi s severnega obrobja Ljubljane, četrto knjigo Zbranega dela Vladimirja Bartola in knjigo o zgodovinah predelave rib na severovzhodnem Jadranu.
Vodice
160 folklornih pripovedi z območja severnega obrobja Ljubljane
Inštitut za slovensko narodopisje in Založba ZRC sta v zbirki Glasovi izdala knjigo z naslovom Jaz sem pa tako slišal, s folklornimi in drugimi pripovedmi od Spodnjih Pirnič prek Vodic, Mengša, Domžal, Lukovice, Blagovice, Moravč in Vač do Podgorice. Avtorice so Nastja Koritnik, Barbara Koritnik in Breda Podbrežnik Vukmir.
Knjiga prinaša 160 folklornih pripovedi, ki so nastale na območju severnega obrobja Ljubljane, zelo razgibanega koščka slovenske zemlje, ki sodi v osrednjeslovensko regijo, jezik teh krajev pa v gorenjsko narečno skupino.
Pripovedovalci, ki so za to knjigo prispevali duhovno izročilo iz svojega spomina in spomina svojih prednikov, so se večinoma osredotočili na eno snovno področje. Tako je kdo povedal več o življenju in verovanjih v davni preteklosti, drugi je izbral mlajše zgodovinsko obdobje, tretji je povedal veliko o obrti, naslednjega je bolj prevzelo kmečko življenje, kdo je veliko povedal o industriji, drugi se je osredotočil na intelektualno področje, na znamenite osebnosti ali etnološko snov.
Vsaka zgodba posebej je pomemben dokument o obstoju naroda in pristnega jezika na tem območju ter duhovnega izročila, ki nas navdihuje in bo navdihovalo tudi prihodnje rodove. Branje bo zaradi zapisa narečne govorice terjalo nekaj vztrajnosti, a je vredno truda. Knjiga nas popelje na potovanje po tem delu naše domovine in nas navduši za odkrivanje skrivnosti, ki jih ponuja slovensko izročilo.
Vladimir Bartol
Vladimir Bartol, Zbrano delo, 4. knjiga. Krajša proza po letu 1945
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Založba ZRC sta v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev izdala četrto knjigo zbranega dela pisatelja Vladimirja Bartola, uredil jo je Miran Košuta.
Četrti zvezek prinaša piščevo krajšo prozo, ki je nastala zvečine v Trstu in Ljubljani od maja 1945 do njegove smrti leta 1967. Glavnino izdaje sestavljajo štiri pripovedi, ki jih je avtor leta 1957 uvrstil v zbirko Tržaške humoreske, svojo edino objavljeno leposlovno knjigo po drugi svetovni vojni.
Gre za novo poglavje pisateljevega opusa, ki izrazito odstopa od dotlejšnjih alarafskih ali alamutskih problematik, tem, motivov, vzdušij in likov. Prej pretežno filozofsko, ničejansko, freudovsko, makiavelistično ali psihoanalitično uglašenost in zgodovinsko, orientalsko ali mednarodno uprostorjenost predvojnih del tukaj nadomeščajo humoreskno novatorstvo, pripovedna šegavost, jezikovna raznorodnost, psihološko tipiziranje, politična aktualističnost, razvidna ideološka opredeljenost in kronotopska umeščenost teh pripovedi v kočljiva leta anglo-ameriške zasedbe Trsta po zaključku druge svetovne vojne.
Knjiga priobčuje tudi deset večidel revijalno objavljenih leposlovnih besedil iz istega obdobja ter dve doslej še neobjavljeni, s čimer zaokroža izdajo Bartolove krajše proze v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev.
Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu
Inštitut za kulturne in spominske študije in Založba ZRC sta izdala knjigo z naslovom Zgodbe iz konzerve.
Prispevki v knjigi na različne načine obravnavajo ribjo konzervo in skoznjo industrijo predelave rib na Jadranu. Ta industrija je vplivala na demografijo, način življenja, logiko dela in razmerja med delom in prostim časom ter na biografije in spomine delavk in delavcev. Pri tem je bila v zadnjih desetletjih predmet transformacij, relokacij, razkroja, ki so posledica deindustrializacije in spremljajočih sistemskih sprememb.
Avtorji prispevkov se osredotočajo na lokalne zgodovine tovarn ribjih konzerv, ki jih umeščajo v dva okvira: sinhroni, globalni okvir vzpona in padca industrije predelave ribe, v katerem je zgodovina jadranskih tovarn, zaradi njenega vpliva na demografijo obalnih mest, emancipacijo ženske delovne sile, in nenehnega konflikta s turizmom, primerljiva z zgodovino tovarn drugod po svetu; ter diahroni okvir propada ribje-predelovalne industrije, ki ga je mogoče opazovati in raziskovati v okviru še vedno nedokončanega procesa deindustrializacije jadranske obale z vsemi posledicami, ki jih ta prinaša.
Stripovski esej o »hecni plati religije«
Izar Lunaček je pod naslovom Sveto in smešno napisal in narisal stripovski esej o »hecni plati religije«.
V stripu se risar in doktor filozofije Izar Lunaček sprehodi skozi zgodovino tako komedije kot religije in pokaže, da »njun spor nemara izvira iz odraščanja pod isto streho. Po poti nam servira kup lokalnih bajk, ki namigujejo, da je pred pohodom mednarodnih monoteizmov mitologija smešne like redno uvrščala v panteone in jih celo postavljala ob bok glavnim božanstvom,« preberemo v založbini predstavitvi stripa.
