Zavedati se moramo, »da je Bog vedno in povsod z nami«, pravi župnik Primož Meglič, ki poudarja, da imamo tudi med poletnim oddihom veliko priložnosti, da ostanemo v Božji bližini. Ob tem opozarja, da počitnice pogosto jemljemo kot počitek za telo, a pri tem pozabljamo na našega duha.

Primož Meglič je župnik v Župniji Sv. Helena – Dolsko. FOTO: Rok Mihevc

Kako naj kristjan tudi v tem času ohranja vez z Bogom, ko je na dopustu? Kako »povabiti« Boga, da gre z nami in našo družino na dopust?

Bog nas spremlja na vsakem našem koraku, tudi takrat, ko smo na dopustu. Običajno smo mi tisti, ki nanj pozabimo in se od njega »odklopimo«. Boga povabimo s sabo predvsem tako, da se začnemo bolj zavedati Njegove prisotnosti. V pomoč so nam lahko znamenja, kapelice in cerkve, ki jih srečujemo v počitniških dneh, pa tudi zvonjenje, ki nas vedno vabi k molitvi. Boga povabimo lahko tudi tako, da se zberemo k skupni molitvi, za katero običajno doma ni časa. V veliko pomoč pa so nam tudi raznorazne mobilne aplikacije z molitvami, Božjo besedo in drugimi spodbudami.

V Sloveniji nas na vsakem koraku spremljajo cerkve in kapelice. FOTO: Tatjana Splichal

Zakaj je pomembno, da ne pozabimo na Boga, ko smo na počitnicah?

Počitnice velikokrat jemljemo kot počitek za telo in odmik od vsakdanje rutine, pozabljamo pa na našega duha. Treba je napolniti tudi naše »duhovne baterije«, da lahko lažje in bolj zagnano vstopimo nazaj na mesto, kjer smo. Velikokrat kdo reče, da bi potreboval še en teden po dopustu, da se odpočije. In ravno to je znak, da naš dopust ni bil celosten, saj si nismo nabrali tudi notranjih moči. Zato je skoraj nujno, da ne pozabimo na Boga.

Počitnice velikokrat jemljemo kot počitek za telo in odmik od vsakdanje rutine, pozabljamo pa na našega duha. (Primož Meglič, župnik)

Na dopustu imamo več prostega časa, zato naše misli in dejanja hitro »odtavajo« stran od Gospoda. Katere skušnjave so v tem obdobju najbolj nevarne za človeka?

Zanimivo je to, da ravno takrat, ko imamo več prostega časa, najprej pozabimo na Boga. To se dogaja vsem. Mislim, da je to največja skušnjava, da si želimo »oddahniti« od Boga. Druga skušnjava, ki jo vidim, pa je skušnjava pretiravanja; čim več videti, čim več doživeti, čim več … Ljudje smo nagnjeni k temu, da radi pripovedujemo o svojih doživetjih, da se pohvalimo, koga vse smo srečali in kaj vse smo videli. Zelo težko pa opazimo male stvari, drobne Božje blagoslove, ki nam jih vsak dan naklanja in se jih ne zavedamo. Bodimo raje pozorni na to in v nas se bosta večala veselje in hvaležnost.

Na počitnicah se nam lahko pripeti kakšna nesreča. Komu in kako se priporočiti v varstvo pred nesrečami?

Na dopustu se nam res lahko marsikaj zgodi, pa ne le nesreče, temveč tudi kakšna slaba volja, čakanje v koloni, neizpolnjena pričakovanja itd. Za pot je dobro, da se priporočimo sv. Krištofu in nadangelu Rafaelu, ki sta spremljevalca na poti. Tudi Mariji in Jožefu se lahko priporočamo za srečno pot, saj sta tudi ona dva »potovala« v Betlehem in Egipt. Sam se rad izročim v varstvo angelu varuhu. On vedno skrbi za nas, dobro pa je, da ga malo opomnimo, da v določenih trenutkih potrebujemo več njegove bližine, da se sami spomnimo, da je on z nami. Imamo pa turisti in planinci posebnega zavetnika, ki se mu lahko posebej priporočamo za dopuste: sv. Bernard Mentonski (923-1081).

Za pot je dobro, da se priporočimo sv. Krištofu in nadangelu Rafaelu, ki sta spremljevalca na poti. (Primož Meglič, župnik)

Kako sami ohranjate vsakodnevno vez z Gospodom v počitniškem času?

Kot duhovnik vsak dan molim brevir. V počitniškem času ga lahko molim bolj zbrano in lažje sledim psalmom, saj vem, da me ne čaka še kup papirjev in obveznosti. Vsak dan tudi mašujem. Predvsem pa si vzamem več časa za branje in premišljevanje. Vedno v mislih »pregledam« tudi vse pretekle dogodke, ki so šli mimo mene prehitro in obudim hvaležnost nad vsem, kar prejemam od Njega.