Hiša v Škrbini s spominsko ploščo za ubite oziroma »izginule« primorske padalce. FOTO: Ivo Žajdela

30. oktobra je minilo 30 let, kar so na Fakinovi domačiji v Škrbini pri Komnu leta 1994 odkrili ploščo v spomin na ubite in po vojni umorjene »primorske padalce«. Pobudo zanjo so dali njihovi preživeli bojni tovariši, sorodniki pogrešanih in pa prijatelji iz nekdanjih prekomorskih brigad.

Spominska plošča za ubitimi oziroma »izginulimi« primorskimi padalci v Škrbini. FOTO: Ivo Žajdela

Spominska plošča za ubitimi oziroma »izginulimi« primorskimi padalci v Škrbini, ameriški »dodatek«. VIR: Ivo Žajdela

Prejšnji režim jih je sramotil kot angleške špijone in izdajalce

Že pred tem, 3. septembra 1994, so odkrili sorodno ploščo v Paljevem, kjer se je marca 1943 spustila na slovenska tla ena izmed prvih dveh, sočasnih trojk padalcev iz Afrike.

V tistem času so pobudniki za postavitev plošč sprožili tudi odmevno akcijo, da bi se povrnilo dobro ime fantom in možem, idealistom, ki jih je prejšnji komunistični režim sramotil kot angleške špijone in izdajalce. Ugodno ozračje za akcijo je prispevala tudi knjiga Jožeta Vidica Angleški obveščevalci – vohuni ali junaki iz leta 1989.

Kot vemo, se je tako začela bistriti junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, ki imajo danes častno mesto v slovenskem zgodovinskem spominu.

Angleški časnikar in veteran John Earle je dal pobudo za spominjanje

Leta 1998 je dal v Trstu živeči angleški časnikar in veteran John Earle (1921–2013), sam nekdanji padalec posebne službe SOE, pobudo, da se spomin na padalce obudi 11. novembra, ko se Britanci ob obletnici konca prve svetovne vojne spominjajo svojih umrlih v vseh vojnah, in to prav pred ploščo v Škrbini. Earle, ki je padalcem kasneje posvetil knjigo Cena domoljubja, je s pobudo naletel na plodna tla.

Žalna slovesnost se od takrat ponavlja vsako leto in od izvedbe do izvedbe se je z leti bogatila: pod svoje okrilje sta jo sprejeli Vaška skupnost Škrbina in Občina Komen, udeležujejo se je veleposlaniki Velike Britanije in ZDA, veteranske organizacije in častna straža Slovenske vojske, pred spominsko slovesnostjo je v domači cerkvi maša zadušnica, nekaj dni prej pa je kulturno-zgodovinski večer v Komnu.

Trije dolgoletni dejavni udeleženci spominskih prireditev v Škrbini leta 2007. Od leve: 14. julija letos preminuli nekdanji britanski veleposlanik v Sloveniji David Lloyd (1940–2024), ameriški veteran Bob Plan (1920–2014) in pobudnik srečanj ob 11. novembru v Škrbini, angleški časnikar in veteran John Earle (1921–2013). VIR: Ivo Jevnikar

Letošnji govor bo imel nečak padalca Lojzeta Sivca

Tudi letošnja žalna slovesnost pred Fakinovo domačijo v Škrbili bo 11. novembra ob 11. uri. Ob kulturnem programu in pozdravnih nagovorih bo imel letošnji govor nečak padalca Lojzeta Sivca Zoran Zornik, ki je župnik v Šturjah.

Sivec se je rodil na Libušnjem pri Kobaridu leta 1912. Kot radiotelegrafist se je v noči na 18. julij 1943 s padalom spustil na Šentviško goro. Iz angleške misije je pozneje prestopil med partizane, po koncu vojne pa je bil še jugoslovanski vojak in je zadnje pismo domačim napisal 23. oktobra 1945 na Dolenjskem. Nato je »izginil«.

Ob 10. uri bo v ponedeljek, 11. novembra, maša zadušnica v cerkvi sv. Antona v Škrbini. Tudi letos bo pri njej pel priložnosti zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

Miloš Adamič se je rodil v Škrbini leta 1919, kot zavezniškega padalca so ga komunisti umorili poleti 1945. VIR: Ivo Jevnikar

Pogovor v Kosovelovi knjižnici v Komnu

 Že v petek, 8. novembra, bo v Kosovelovi knjižnici v Komnu ob 18. uri pogovor s Stojanom Fakinom ob 30-letnici spominske plošče v Škrbini. Z njim se bo pogovarjal raziskovalec usode primorskih padalcev, časnikar Ivo Jevnikar. Dotaknila se bosta pobud za javno priznanje teh primorskih domoljubov pred tremi desetletji, pri katerih je bil Fakin med akterji, a tudi postavitve plošče in dosedanjih slovesnosti pred hišo, v kateri je odraščal s polbratom, padalcem Milošem Adamičem (Škrbina, 1919–?), ki se je v Slovenijo s padalom spustil 18. septembra 1943 in bil pri partizanih do konca vojne radiotelegrafist na Koroškem. Sestra Tatjana ga je zadnjič srečala julija 1945, še kot vojaka, v Ljubljani. Nato je za njim izginila vsaka sled. Na srečanju bo govor tudi o javnosti doslej neznanem dnevniku, ki ga je Adamič pisal v Egiptu in Palestini, ko se je pripravljal na odhod v domovino, da bi pripomogel k njeni osvoboditvi.

Škrbina 2023: Lanska spominska slovesnost v Škrbini: donedavna britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler polaga venec, spleten iz makovih cvetov, ki od časov bojnih polj v Flandriji med prvo svetovno vojno Britance spominjajo na umrle v vseh vojnah. VIR: Ivo Jevnikar

1/7