Odgovarja Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof: 

Vsako leto se v poletnih mesecih srečujemo s problematiko primerne obleke v cerkvi. Večinoma verniki v cerkvi spoštujejo svetost prostora in se zberejo k maši in molitvi tako, da so primerno lepo oblečeni in se lepo vedejo. 

So pa tudi nekateri, ki si privoščijo veliko »sproščenost«, kot pravite, in so za večino ljudi pomanjkljivo oblečeni. Sicer bi lahko to problematiko razširili na vse leto, ko prihajajo v cerkev nekateri ljudje neprimerno oblečeni.

Vsak človek s svojo obleko nekaj sporoča. 

Čeprav ima moda močan vpliv, pa vendar je človek svoboden in se lahko obleče po svojem okusu. S tem sporoča sebi in drugim, kaj mu pomeni dogodek ali pa skupnost ljudi, med katerimi je. 

V cerkvi se srečamo, ker želimo obhajati najsvetejšo skrivnost v maši; se srečati v molitvi z Bogom Očetom, z Jezusom Kristusom v Božji besedi in evharistiji, prositi Svetega Duha za razsvetljenje. Boga želimo slaviti, se mu zahvaljevati ter ga prositi. 

Prav tako se v cerkvi srečamo z drugimi verniki, brati in sestrami v veri. Že s svojo prisotnostjo jim želimo izkazati pozornost in spoštovanje ter skupaj z njimi stati pred živim Bogom. 

Če ima človek vse to v mislih, ko vstopa v cerkev, se bo najbrž temu primerno oblekel in obnašal. Seveda pa se lahko zgodi, da pride v cerkev človek, ki sploh ne pomisli na svetost dogodka. Tu bi se lahko vprašali o njegovi veri v Boga in njegovem spoštovanju bližnjih.

V cerkvi se želimo srečati z Bogom, ki nam je blizu in vstopa v naš preprosti vsakdanjik, hkrati pa mu želimo izkazati s svojo obleko in držo neizmerno spoštovanje.

Glede oblačenja v cerkvi škofje nimamo posebnih pravilnikov, ki bi jih poslali župnikom, oni pa bi to oznanili vernikom. Zanašamo se na vzgojenost in modrost ljudi, da bi se znali primerno obnašati v cerkvi. 

Predpostavljamo omiko in kulturo ljudi, saj je primerna obleka stvar spoštovanja in kulture. Ker pa se po naših župnijah kljub vsemu primeri, da pridejo ljudje v cerkev neprimerno in pomanjkljivo oblečeni (tako ženske kot moški), se mi zdi potrebna vzgoja. 

Morda ljudje tega ne naredijo s slabim namenom, pač pa iz nevednosti ali raztresenosti. Potrebna je vzgoja tako v domači družini, kjer preudarni in modri starši povedo svojim otrokom, kaj se spodobi in kaj ne. 

Tudi duhovniki občasno opozarjajo na primerno obleko in obnašanje v cerkvi – pri oznanilih, pri katehezah in različnih skupinah ter tudi z različnimi opozorili na vratih, kaj je primerno in kaj ni primerno v cerkvi. Lahko se o tem pogovarjamo v občestvu in povemo svoje pomisleke drug drugemu in se tako medsebojno vzgajamo.

V nekaterih deželah, posebej v Rimu, srečamo redarje pred vhodi v cerkve, kamor vstopajo zelo številni verniki in turisti. Redarji neprimerno oblečene ljudi opozorijo, da se uredijo, ali pa ne morejo vstopiti v cerkev. 

Lahko pomislimo tudi na različne kulturne prireditve, slavja, poroke, srečanja s pomembnimi ljudmi, kjer je že v vabilu zapisano opozorilo, da je treba obleči primerno svečano obleko. 

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (29/2021).