Zgodba se je začela pred dvema tednoma s člankom v Odlazkovem Reporterju, ki je bil osebni napad na ustavnega sodnika zaradi gradnje »749 kvadratov velike razkošne vile«. Kost je bila vržena, vanjo je hitro ugriznila še Mladina s prispevkom s pompoznim podnaslovom »Ustavnim sodnikom je strogo prepovedana pridobitna dejavnost. Sodnik Klemen Jaklič pa je bil kar 5 let popoldanski samostojni podjetnik«.

Kontradiktorna UKZ

Na prvo žogo in zaletavo se je še isti dan odzvala predsednica Državnega zbora, nekdanja sodnica mag. Urška Klakočar Zupančič, vendar je bil njen bralni nastop kontradiktoren, saj je napovedala, da bo zadevo nemudoma predala Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), da se o njej izreče, v isti sapi pa Jakliča že pozvala k odstopu oziroma »da bo sprejel moralno, če že ne druge odgovornosti za hudo kršitev«.

Jakličev odziv

Napadeni ustavni sodnik Jaklič se je še isti večer (edinkrat) odzval v izjavi za Planet TV in poudaril, da je Zakon o ustavnem sodišču jasen in izrecen in določa, da ustavni sodnik ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja ali sodelavca in znanstvenega delavca. »Ta določba je v Zakonu o ustavnem sodišču drugačna kot v vseh ostalih zakonih,« je še poudaril Jaklič.

Brez soglasja predsednika

Dodal je, da je kot samostojni podjetnik opravljal izključno dejavnosti, ki mu jih dovoljuje zakon, status s. p. pa je konec minulega meseca zaprl, ker mu je zgolj povzročal stroške. Jaklič je zagotovil še, da za opravljanje dela kot s. p. ni potreboval soglasja predsednika Ustavnega sodišča Mateja Accetta, saj da zakon to zahteva zgolj v primeru, da je ustavni sodnik zaposlen v dopolnilnem delovnem razmerju.

Jakliču v bran

Jakliču so takoj stopili v bran številni ugledni Slovenci. »Člen 16 je jasen. Ko sem kandidiral za ustavnega sodnika, sem se najprej pozanimal, ali bom lahko še naprej negoval svojo profesuro. Nič ni rečeno, ali mora biti to po avtorski ali podjemni pogodbi ali kot s. p.,« je za Planet TV dejal nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič in prikimal, da je predsednica Državnega zbora s svojim odzivom storila napako, »zaletela se je«.

Strokovna praznina

Odvetnik Damijan Terpin, od začetka leta deželni predsednik Slovenske skupnosti (SSk), je izpostavil strokovno praznino nekdanje sodnice Urške Klakočar Zupančič, češ da ne razlikuje med Zakonom o sodiščih in Zakonom o Ustavnem sodišču, ki v 16. členu pravi, da prepoved ne velja za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. »Njegov s. p. pa je imel izključno to dejavnost,« je podčrtal Terpin.

Alarmni zvonci bi morali zvoniti

Nekdanji sodnik Ustavnega sodišča in ESČP dr. Boštjan M. Zupančič meni, da gre za nedovoljen pritisk parlamentarne na sodno vejo oblasti, toliko bolj, ker je Jaklič politični trn v peti politični kamarili na čelu izvršne veje oblasti: »Sam sem bil v času službovanja na Ustavnem sodišču 30-odstotno zaposlen na Pravni fakulteti. Ne vidim razloga, zaradi katerega bi bila s. p. samozaposlitev obravnavana kaj drugače. Zvoniti bi morali vsi alarmni zvonci. Gre za sestavni del mehkega državnega udara.«

KPK in predsednica

KPK je v ponedeljek sporočila, da je glede Jakliča uvedla predhodni preizkus, vendar hkrati opozorila, da ni pristojna za presojo nezdružljivosti funkcij, zato bo navedbe iz prijave preverila z vidika svojih pristojnosti. Oglasila se je tudi predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, češ da primer »pravno ni tako enostaven«, da bi se do njega že lahko opredelila, si pa želi, da se ga zaradi sodniške integritete razčisti do konca.

Kolegi mu niso krili hrbta ...

O primeru je razpravljalo tudi Ustavno sodišče in v javnost poslalo nepodpisano izjavo večine ustavnih sodnikov, s katero pa ni zaščitilo hrbta napadenemu kolegu niti se ni ogradilo od spornih besed predsednice Državnega zbora. Je pa priznalo, da Zakon o Ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki in na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja dejavnosti, ki so po zakonu vsebinsko združljive s funkcijo ustavnega sodnika.

Bi bilo pa po mnenju večine sodnikov zaradi »nedorečenosti zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil Zakon o Ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice«. Vendar pa vsebine izjave niso delili vsi ustavni sodniki.

... razen dveh

Od izjave petih ustavnih sodnic in sodnikov sta se poleg Jakliča namreč ogradila še ustavna sodnika Marko Šorli in Rok Svetlič, saj da izjava, ki je pred objavo niti nista dobila v vpogled, ne odraža njunih stališč, izraženih na kolegiju. Vsi trije ustavni sodniki podčrtavajo, da je Zakon o ustavnem sodišču v delu, v katerem določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen.

Moralno etiketiranje

»Večina Ustavnega sodišča je s svojo izjavo o 'spornosti' opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in Ustavi. Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanja, ki sodijo v okvir veljavnega zakona, ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po Ustavi nismo nadrejeni,« je v ločeni izjavi zapisala trojica.

Poseg v neodvisnost

Po njihovem to predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost in s tem neodvisnost inštitucije Ustavnega sodišča ter obenem krši duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izpostavlja kot zaželeno. Hkrati se sprašujejo, kako da večina sodnikov niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave predsednice Državnega zbora, ki posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa.

Izjava ne prispeva k varovanju ugleda US

»V sistemu delitve oblasti je Ustavno sodišče ključna inštitucija, ki zamejuje voljo zakonodajalca, zato je zavarovanje neodvisnosti sodišča zoper taka ravnanja politične oblasti še toliko pomembnejše.« Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič so svoje sporočilo zaključili z besedami, da izjava za javnost s takšno vsebino ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda inštitucije Ustavnega sodišča.

Pod črto

Pod črto. Primer Jaklič je pokazal, kako malo je potrebno za osebno diskreditacijo nekoga, ki ne tuli v isti rog z večino. Poenotil je pravne strokovnjake, da je bil z vidika zakona primer povsem v mejah zakonitosti. Razgalil je razklanost ustavnih sodnikov, ki se med seboj ne ščitijo, temveč si mečejo polena pod noge. Pokazal je strokovno praznino zaletave predsednice Državnega zbora, sicer nekdanje sodnice.

Dvojni vatli

Da o dvojnih vatlih za »naše« in »vaše« niti ne govorimo. S plastično ponazoritvijo dveh tviterašev. Eden je zapisal: »Sicer ste vozili v skladu z omejitvami, ampak ker vozite porscheja, dajete vtis hitrega voznika, kar ni v duhu cestno-prometnih predpisov.« Drugi pa ga je dopolnil: »Pa še zavidamo vam ga in bomo malega človeka našuntali, da vam ga razbije.«

Problem je, če si samostojni podjetnik

Primer Jaklič pa je na svojem Čas/opisu komentiral tudi prof. dr. Žiga Turk in se naslonil na dejstvo, da je ustavni sodnik izrecno dovoljeno dejavnost opravljal kot popoldanski samostojni podjetnik: »Podjetnik pa tudi 80 let po revoluciji ni dosti boljši od kulaka. Če ni celo slabši. Če je sodnik lastnik podjetja, ni problema. Če je delno zaposlen v nevladni organizaciji, ni problema. Če je plačan prek avtorske ali podjemne pogodbe, ni problema. Problem je, če je 'samostojni podjetnik'.«

Kaj je in kaj ni problem?

Turk je dodal: »In tu je jedro problema: da se vsem po vrsti, od docenta na Filozofski fakulteti prek profesorja na Pravni do poslanca desne stranke zdi, da je podjetništvo nekaj slabega in ustavnemu sodniku ne pritiče. Ni problem, da predava, ni vprašanje, kaj predava, ni problem, koliko zasluži; problem je, če si uredi povsem legalen status, prek katerega lahko razmeroma udobno in z nizko davčno stopnjo svoje delo zaračunava.«