Ob pregledu z magnetno resonanco je 39-letna Hrvatica Mirela Čavajda v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen, še ne rojeni otrok tumor v glavi. Možnosti, da bo otrok preživel, so izjemno majhne, navajajo mediji.

Otroka in sebe rešiti muk

»Svojega otroka in sebe želim rešiti nadaljnjih muk,« je dejala. Umetno prekinitev nosečnosti so ji v domovini sprva odrekli. Po mnenje se je obrnila na slovensko zdravstvo, kjer ji je drugostopenjska komisija splav odobrila. Takšno odločitev je včeraj sprejela tudi zagrebška drugostopenjska komisija, je sporočil hrvaški minister za zdravje Vili Beroš.

Ponovna magnetna resonanca je pokazala bistveno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je komisija ocenila, da so izpolnjene pravne predpostavke za prekinitev nosečnosti, je dejal Beroš.

Po hrvaški zakonodaji je umetna prekinitev nosečnosti možna do izteka desetih tednov od spočetja, kasneje pa le s soglasjem komisije. Ta med drugim splav lahko odobri, če je ogroženo življenje nosečnice ali če se pričakuje, da se bo otrok rodil s hudimi telesnimi ali duševnimi težavami.

Politični pritisk?

Vodja Pohoda za življenje na Hrvaškem, zdravnica Željka Markić, je prepričana, da je odločitev posledica političnega pritiska. Ocenjuje pa tudi, da bodo na Hrvaškem težko našli zdravnika, ki bi bil pripravljen otroku vzeti življenje pri tako visoki nosečnosti. Ta otrok pod maminim srcem raste že 28 tednov.

Po odločitvi drugostopenjske komisije se nosečnica za izvedbo posega namreč lahko obrne na katerokoli od hrvaških bolnišnic, a če v domovini ne bo našla zdravnika, so izpolnjeni vsi pogoji za plačilo posega v tujini.

Primer se bo tako najverjetneje končal v Sloveniji, je prepričana Markićeva.

Za ničelno toleranco nasilja, tudi nad nerojenimi

Odločitev hrvaške vlade, »da bo izvajala pritisk, da se temu otroku življenje konča,« obžaluje tudi vodja Pohoda za življenje v Sloveniji Urša Cankar Soares. Kot je dejala za spletno Družino, so v ekipi Pohoda za življenje »proti diskriminaciji ljudi glede na njihovo zdravstveno stanje.« Poudarja še, da ima vsak otrok pravico do življenja, in še, da »moramo imeti ničelno toleranco do nasilja, tudi nad nerojenimi otroki.«

Urša Cankar Soares meni, da gre za tragičen primer, kjer je prišlo do bitke, kdo bo zmagal. FOTO: Tatjana Splichal

Kot pravi Cankar Soarezova, gre za tragičen primer, kjer je prišlo do bitke, kdo bo zmagal, otrok ali mama. »Iz tega moramo izstopiti. Ne gre za bitko med njima, ampak srce parajoč primer. Otrok ima hudo bolezen, in to njen zaželen otrok. Žal mi je, da misli, da bo s tem, ko bo otroku vzela življenje, njega rešila muk. Če bi mu dala priložnost, bi sebe obvarovala svojih muk. Morda na to zdaj še ne pomisli, a izkušnje žensk kažejo, da pri takem posegu ženska trpi.«

Prepričana je, da se lahko reši oba, otroka in mati. Na otroka je treba gledati kot pacienta, ki mu je treba pomagati, še meni Cankar Soaresova.

Zahteva po seznamu zdravnikov z ugovorom vesti

Primer je na Hrvaškem sprožil številne odzive. Zagovorniki pravice do umetne prekinitve nosečnosti so zanjo že zbirali denar, saj bi jo poseg v Sloveniji stal približno 5000 evrov. Kljub zadnji odločitvi zdravnikov se ne bodo ustavili, so sporočili na jutranji novinarski konferenci pred hrvaškim parlamentom.

»Dovolj imamo zdravstvenega sistema, ki zavrača zdravstveno oskrbo hrvaškim državljanom.« Prepričani so, da gre za sistematično zanikanje pravice žensk do zdravja. Zahtevajo celo register zdravnikov, ki se sklicujejo na ugovor vesti. Za nocoj napovedujejo proteste po več hrvaških mestih.

Pohod za življenje v več hrvaških mestih

V podporo življenju pa bo v soboto, 14. maja, dopoldan v Zagrebu potekal Pohod za življenje. »Za nas je nesprejemljivo, da bolne in šibke v naši družbi označujemo za manj vredne,« je sporočilo organizatorjev, ki si prizadevajo za zaščito življenja vsakega človeka od začetka do konca, od spočetja do naravne smrti.

Pohoda za življenje v Zagrebu se bodo organizirano udeležili tudi Slovenci. FOTO: Tatjana Splichal

Pohoda po zagrebških ulicah se bodo udeležili tudi organizatorji tovrstnega dogodka v Sloveniji. Vodja Urša Cankar Soares verjame, da ni naključje, da so se odločili za sodelovanje pri pohodu.

»Prenesti želimo sporočilo, da to ni pomoč med državama, da to ni sočutje, ki ga država da drugi državi, da bomo v naših bolnišnicah vzeli življenje otrokom iz sosednje države. Na to ne moremo in ne smemo biti ponosni.« Želijo si, da bi se tuji otroci k slovenskim zdravnikom prihajali zdraviti, da bi se zbiralo denar, da bi v slovenskih bolnišnicah reševali življenja, ne pa tega jemalo.

Na Hrvaškem bodo Pohod za življenje v maju in juniju organizirali tudi v drugih mestih, in sicer v Splitu, Zadru, Imotski, Pločah, Sisku, Osjeku in na Reki.