V času prejšnje vlade je bilo popularno biti napaden medij ali novinar, biti žrtev politike in vlade. Z vlogo žrtve so si skušali višati ceno, češ, vlada napada do oblasti kritične in pre­iskovalne novinarje, in to so tudi nadvse uspešno izvažali na tuj medijski in politični parket. Čeprav nismo slišali za eno samo ime novinarja, ki bi bil napaden, ali ime tistega, ki je napadel. Ni bilo umorov novinarjev, fizičnih napadov, noben novinar ni bil zaprt. Prvi, zadnji in edini, ki je v času samostojne Slovenije doživel poskus likvidacije, je avtor tega prispevka. Ni vse, kar se zapiše na Twitterju, spletu ali v mediju, grožnja, napad ali sovražni govor. Je tudi kritika, je tudi nesramnost, žalitev, je nizka kultura javne besede. In nizka kultura javne besede je enakomerno porazdeljena po levem in desnem bregu, le da se pri slednjem zažene vik in krik, sovražnosti in nesramnosti, na levi strani pa so v dominantnih medijih zamolčane ali jih mediji celo generirajo in spodbujajo.

...