Papež Frančišek je prepričan, da je osebno prijateljstvo z muslimani lahko eno izmed učinkovitih sredstev v boju proti islamizmu. Ne smemo se bati »drug z drugim razpravljati kot brat z bratom«, je sveti oče po navedbah vatikanskega časnika L'Osservatore Romano dejal na srečanju s predstavniki Svetovnega judovskega kongresa. Teološke razprave so pri tem stvar teologov; »naša stvar pa so prijateljstva z ljudmi, ki nimajo tako skrajnih prepričanj«.

Skrajništvo je »sovražnik dialoga«, je dejal Frančišek. Takšne »bolj ali manj maloštevilčne skupine« so navzoče v vseh veroizpovedih, tudi med katoličani. Zato je dobro, če sklepamo prijateljstva, je Frančišek pojasnil svojim judovskim sogovornikom. »Molim za vas in za muslimane in vem, da tudi mnogi med vami in številni muslimani molijo zame«, je prepričan sveti oče.

Glede judovsko-katoliških odnosov je papež dejal, da je »dobra povezanost« obeh veroizpovedi ključnega pomena. »Krščanstva ne moremo razumeti brez judovskih korenin. Iz tega razloga krščanstvo ne more biti antisemitistično«, je pojasnil. Delegacija Svetovnega judovskega kongresa s predsednikom Ronaldom Lauderjem na čelu je minuli teden obiskala svetega očeta v njegovi rezidenci v Domu sv. Marte, kjer so se obiskovalci zadržali v daljšem pogovoru s svetim očetom.

Evropa po mnenju papeža Frančiška trpi zaradi pomanjkanja ustvarjalnosti. Simptomi za to so upadanje števila rojstev in pomanjkanje delovnih mest, kar je odgovorno za nekakšno »evropsko utrujenost«, je po navedbah L'Osservatoreja v pogovoru z judovsko delegacijo povedal papež. Ob tem je izrekel tudi kritiko zakrnele migrantske politike. »Evropa je nastala iz neštetih priseljevanj«, je dejal. »Zdaj pa vidim, da se zapira.« Papež sicer priznava, da je migracija povezana tudi z različnimi nevarnostmi; toda rešitev za to se po njegovem mnenju imenuje integracija.

Sprejem prišlekov in njihovo vključevanje v družbo bi morala biti med seboj tesno povezana. »Sprejem brez vključevanja ni dober«, je pojasnil papež. Sam je opozoril na družine, ki jih je aprila osebno pospremil z Lezbosa v Rim. Otroci zdaj že govorijo italijansko »kot materni jezik« in imajo italijanske prijatelje. Za odrasle je malo težje, vendar marljivo iščejo pot za vstop v svet dela.

Vir: Kathpress
Foto: splet