Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!«

Za vas piše:
K. H.
Objava: 05. 08. 2018 / 17:10
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.08.2018 / 11:22
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!«

»Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!«

Slovesnost ob 150. obletnici prvega slovenskega tabora in srečanje poslušalcev Radia Ognjišče.

Danes, v nedeljo, 5. avgusta, je bila v Ljutomeru slovesnost ob 150-letnici prvega slovenskega tabora; 7. avgusta 1868 se je v tem kraju na vzhodu države zbralo 7 tisoč udeležencev in med drugim zahtevalo jezikovno enakopravnost in Zedinjeno Slovenijo. Današnjega slavja so se udeležili tudi prijatelji in poslušalci Radia Ognjišča, ki so na povabilo občine Ljutomer tam imeli tradicionalno, že 45. radijsko srečanje. Slavju na občinskem trgu je sledila maša v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki jo je ob somaševanju tamkajšnjih duhovnikov daroval urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak.



Franci Trstenjak: Če hočemo, da bo naša prihodnost lepa in trdna, moramo vsi ljubiti svoj narod in svojo državo"

Glavni urednik Franci Trstenjak je med pridigo dejal, naj se Slovenci začetka slovenskih taborov spominjamo s hvaležnostjo, saj so tabori utrdili našo narodno zavest in tlakovali pot proti naši samostojnosti in neodvisnosti. Vendar pa se moramo po njegovih besedah vprašati, »kako in koliko spoštujemo in cenimo slovensko samostojnost, ki jo verni državljani vidimo kot neprecenljivi Božji dar za vsa stoletna prizadevanja, trpljenja, prelite krvi in tudi darovana življenja naših prednikov.« Trstenjak je dejal, da čeprav smo se množično odločili, da želimo živeti v svoji državi, brez starega režima, je med nami veliko godrnjanja, podobno kot med Izraelci, ko so bili na poti v svobodo. »Mnogim se kar naprej kolca po nekdanjih časih in nekdanjem režimu, ki je po njihovem zagotavljal: 'Lonce mesa in kruha do sitega.' Kakor Izraelci niso razumeli, kaj je prava svoboda in osvoboditev od suženjstva, tako nekateri med nami ne razumejo ali celo nočejo razumeti samostojnosti.« Franci Trstenjak je spomnil na besede blaženega Slomška: »Ljubite svojo domovino, pa ne le v besedi, temveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in do svojega roda!« V skladu s tem pa morajo po besedah Trstenjaka delati tudi vsi, ki so izvoljeni oziroma postavljeni na odgovorna mesta v državi: »Odgovornost je tudi na nas, da izvolimo takšne vodilne, da ne živimo samo za gospodarsko rast, ampak tudi duhovne vrednote, ki so vseskozi bile in morajo ostati steber razvoja posameznika in družbe. Z življenjem in pričevanjem si moramo prizadevati za ohranitev krščanskih temeljev, ki jih želijo nekateri izpodkopati." Trstenjak je sklenil z mislijo, da če hočemo, da bo naša prihodnost lepa in trdna, moramo vsi ljubiti svoj narod in svojo državo: V bratski slogi si prizadevajmo za vsestranski razvoj in za Božji blagoslov, ki se bo razlival na vse člane naroda in vse državljane. Večkrat se spomnimo Slomškovega učenja, da je potrebno biti navdušen rodoljub ter goreč in odkritosrčen kristjan." Končal je z besedami Slomška: Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!




Predsednik Pahor: »Zahteva prvega tabora po zedinjenosti kot zgled današnjim razmeram«

Že pred mašo je na ljutomerskem trgu zbrane nagovoril predsednik države Borut Pahor. Tudi on je spomnil na pomen prvega slovenskega tabora in takratno zahtevo po zedinjeni Sloveniji dal za zgled današnji državi. »Ni pomembno samo to, da imamo lastno državo, pač pa tudi to, da je demokratična, pravna, socialna in kulturna. Naša politična skupnost pa se mora truditi za svojo zrelost in za zaupanje vanjo. Politični prepiri in spori in take reči niso nič posebnega, če se vedno znova izkaže tudi sposobnost za sodelovanje. Osnova vsega pa je medsebojno spoštovanje, upoštevanje in strpnost,« je dejal predsednik.



Upokojeni profesor filozofije dr. Miran Puconja pa je spomnil na veličastno slovesnost pred 150 leti. »Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni skupnosti, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti.« Puconja je opozoril, da nas mora materinščina varovati pred velikimi in da ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, da ne bomo postali kolonija. »Slovenska in evropska znanost in kultura pa se ne začenjata in končujeta na obrobju Ljubljane,« je bil kritičen.

Po prireditvi, maši in druženju so radijski sodelavci za udeležence 45. srečanja PRO pripravili dejavnosti: obisk lončarja, Puhovega muzeja, kasaškega muzeja ...

Vir in fotografije: spletna stran Radia Ognjišče



Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh