Evropska komisija je maja letos dala v razpravo predlog Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Po glasovanju na evropskem Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki ga sestavlja vseh osem političnih skupin in je poročilo sprejel z veliko večino, so evroposlanci glasovali ne samo o prihodnosti direktive, ampak tudi o naši prihodnosti.

Evropski poslanci so podprli nova pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se tako poslovili številni plastični izdelki za enkratno uporabo, pravila pa se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.

Direktiva ureja področje ravnanja s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo, kot so slamice, lončki za kavo, jedilni pribor. Poleg tega razširja odgovornost proizvajalcev na stvari, kot so embalaža za živila za s sabo, tobačni izdelki, mokri robčki in baloni, in zastavlja 90-odstotni cilj zbiranja plastenk za pijače.



Razprava v Evropi, ki jo je predlog direktive sprožil, je bila burna. Čeprav ima direktiva načelno veliko podporo, so se lomila kopja pri določanju vrst plastičnih izdelkov, ki naj bodo del direktive ali ne. Še posebej pomembno je, da se iz direktive ne izvzame izdelkov iz biorazgradljive plastike, saj le-ta ni rešitev problema. Pri tem gre le za zamenjavo ene vrste plastike z drugo, njena raba pa je v vsakem primeru v nasprotju s hierarhijo ravnanja z odpadki in konceptom krožnega gospodarstva.

Pomembno je tudi vztrajati pri konkretnih ukrepih za zmanjšanje porabe embalaže za živila za s sabo in lončkov za enkratno uporabo ter podpori pri strožjih ukrepih razširjene odgovornosti proizvajalca za večino plastičnih izdelkov. Veliko pogovorov je bilo tudi glede omejitve prodaje balonov, pri čemer ne gre za prepoved prodaje balonov, temveč le za prepoved plastičnih palic za balone.

Vlada Republike Slovenije direktivo v splošnem podpira in jo vidi kot pomemben prispevek pri iskanju “inovativnih rešitev za nove poslovne modele ter alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo.” Tudi vlada RS podpira jasnejše definicije izdelkov za enkratno uporabo, prizadevanja za izvzetje določenih sestavljenih materialov npr. iz plastike in papirja pa bi lahko spodbudilo trg k večji rabi le-teh, saj zanje prepovedi direktive in določbe razširjene odgovornosti ne bi več veljale.

87 % Evropejcev je zaskrbljenih glede vpliva plastike na okolje ter zahteva sistemske spremembe in spremembe na ravni proizvajalcev. Greenpeaceovo poročilo namreč kaže, da podjetja v FMGC (Fast Moving Consumer Goods) sektorju le še povečujejo količine plastične embalaže za enkratno uporabo in posledično odpadkov, zamenjave materialov ni na vidiku, rešitve pa so usmerjene zgolj v ravnanje s to embalažo, in ne preprečevanje njenega nastanka. Pritiski bodo z ozirom na to, da so pred kratkim prvič mikroplastiko odkrili tudi v naših telesih, vedno glasnejši. Prav tako je skrb vzbujajoč vpliv na podnebne spremembe, saj iz plastike naravno izhajata metan in etan.

Pridružujejo se jim tudi Ekologi brez meja, ki skupaj z ostalimi organizacijami pozdravljajo direktivo in spodbujajo evropske poslance k njeni ambiciozni implementaciji. V sklopu načrta “čisto za vedno” bodo prizadevanja Ekologov za zmanjšanje plastike za enkratno uporabo v prihodnjih mesecih predstavljena tudi v projektu Plastika naša vsakdanja.