Konec avgusta je v raziskovalnem svetu že pester. Po tednu ali dveh brezskrbnih počitnic in miselnega odklopa, ko vendarle pridejo na vrsto tudi najbližji in končno v dinamike in preizkušanje različnih teorij, tez in modelov zaverovani raziskovalci vsaj malce izstopimo iz abstraktnih miselnih svetov, nas navadno takoj začnejo preganjati roki oddaj najrazličnejših prispevkov, prijav in podobnega. Na vrata že trkajo organizacijske skrbi jesenskih dogodkov, za visokošolske učitelje pa nastopijo jesenski izpitni roki, ki s seboj prinesejo valove težav in mešanih občutkov.

Ničkolikokrat me peče vest, ko zvečer ugotovim, da moji domači še en dan niso imeli nič kaj od mene. Še kar smo se družili in se pogovarjali, potrpežljivo so poslušali o mojih teoretičnih zadregah in službenih zadevah ali zame neskončno zanimivem jezikovnem pojavu, vprašanju ali misli, ki me je prešinila. Še dobro, da imam okoli sebe odličen kolektiv in sodelavce, s katerimi mi uspe v delovnem času marsikaj s...