Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Becciu je v nedeljo, 9. septembra, v francoskem mestu Strasbourg razglasil za blaženo s. Alfonzo Marijo (Elizabeto) Eppinger (1814–1867), ustanoviteljico Kongregacije sester Presvetega Zveličarja.

Želela je živeti in delati za Kristusa

V govoru med mašo je spomnil, da je njeno prištetje k blaženim 150 let po njeni smrti priložnost za vse nas, da obnovimo to, kar nam govori njeno življenje. »Globoko se je je dotaknila Božja ljubezen, zato si je goreče želela, da bi tudi drugi mogli spoznati neskončno Božjo ljubezen. V njenem srcu se je rodila jasna ideja, da želi postati orodje Božje ljubezni, da bi mogli po njej vsi spoznati, kako jih Bog ljubi. To ljubezen je živela močno in veselo, zaradi česar ljudje, ki jih je srečevala, niso ostali ravnodušni. Želela je živeti in delati za Kristusa, ga posnemati v njegovi krotkosti, ponižnosti, ljubezni; podarjanja drugim se je učila, ko je zrla umirajočega Zveličarja na križu. Ponavljala je, da želi videti Boga v bližnjem in v vsem.«

Pričujmo za pristno krščansko ljubezen

Prefekt Becciu je poudaril, da so njene besede zelo aktualne v sedanjem svetu, saj smo danes še posebej poklicani, da pričujemo za pristno krščansko ljubezen. Ta ni neka abstraktna ideja, ampak postaja konkretna pomoči drugim, predvsem šibkim in revnim, ki so Kristusovo meso. Na to nas pogosto spominja papež Frančišek, ko pravi, da »ljubezen, ki ne priznava, da je Jezus prišel v mesu, ni ljubezen, kakršno nam zapoveduje Bog. Prepoznati, da je Bog poslal svojega Sina, ki se je utelesil in živel življenje, kakršno živimo mi, pomeni, da ljubimo, kakor je ljubil Jezus, ljubimo, kakor nas je naučil Jezus, in sicer tako, da hodimo po Jezusovi poti. Ta pot pa je dati življenje« (iz papeževega nagovora 11. novembra 2016 v Domu sv. Marte).

Ob koncu govora je kardinal Becciu poudaril, da je blažena Marija Alfonza v svojem življenju z besedami in dejanji pričevala, da Jezus ni prišel, da bi nam le govoril o Očetovi ljubezni, marveč je utelesil njegovo neizmerno usmiljenje tako, da je ozdravljal tiste, ki jih je srečeval na poti. Znala je prepoznati Jezusove rane v ubogem in potrebnem človeštvu in je zanj postala orodje usmiljene Božje ljubezni.

Njena razglasitev za blaženo v Strasbourgu, v srcu Evrope, vabi vse Evropejce, »da bi imeli veliko srce in izkazovali hitro in sprejemajočo ljubezen, ki zna priti naproti pomoči potrebnim«.

Življenjepis

Elizabeta Eppinger se je rodila 9. septembra 1814 v Niederbronnu na severu Alzacije, bila je prvi od enajstih otrok v skromni kmečki družini. Rasla je v pobožnosti do Najsvetejšega zakramenta. Po prejemu prvega obhajila je župnika prosila, ali bi ga lahko pogosto prejemala, čeprav to tedaj ni bilo v navadi. Leta 1846 je med dolgo in hudo boleznijo zaznala Jezusovo mistično navzočnost. Prejela je dar prerokovanja, napovedovala je dogodke, ki so se potem v resnici zgodili. Glas o njej se je razširil vse do Rima. Ljudje so prihajali k njej, k »zamaknjenki iz Niederbronna«, kot so jo poimenovali. Strasbourški škof Andrea Raess je, ko jo je leta 1848 obiskal, zapisal, da je bil »pred močno dušo izrednih kreposti«.

Septembra 1848 je dobila Božje naročilo, naj ustanovi ustanovo za revne ljudi. Čeprav je bila zelo bolna, je nenadoma ozdravela, da je mogla uresničiti, kar ji je velel Bog. Ustanovila je Kongregacijo sester Presvetega Zveličarja. Za njenega zavetnika je izbrala sv. Alfonza Marijo Ligvorija in tudi zase izbrala njegovo redovno ime – s. Alfonza Marija. Redovne zaobljube je naredila 2. januarja 1850 v Niederbronnu, kjer je nastala tudi materna hiša kongregacije, sestram so ljudje pravili »sestre Božjega zveličarja«. Škof Raess jo je imenoval za generalno predstojnico. Kongregacijo je vodila 18 let. Redovne skupnosti so kmalu nastale tudi drugje (v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem), članice pa so svoje delo prilagajale potrebam ljudi, zlasti v času vojn, kolere in tifusa.

Ustanoviteljica Alfonza Marija je umrla 31. julija 1867 v Niederbronnu, kjer so jo tudi pokopali.