FOTO: Tatjana Splichal.


Velikonočno tridnevje, ki ga bomo letos ponovno obhajali v posebnih okoliščinah, nosi v sebi bogato simboliko, ki naj okrepi našo vero v vstajenje, upanje v večno življenje in ljubezen do Boga in do ljudi. V nadaljevanju si preberite, katere so najpomembnejše značilnosti prihajajočih dni.

Veliki četrtek ali »rojstni dan keliha«

Na veliki četrtek dopoldne se škofje in duhovniki zberejo v stolni cerkvi in darujejo krizmeno mašo. Ta je dobila ime po posvetitvi oljčnega olja z dišavnimi primesmi v sveto krizmo. Škof pa pri tej maši blagoslovi tudi krstno in bolniško olje.

Škofje in duhovniki s sveto krizmo mazilijo prejemnike zakramentov, uporablja se tudi za maziljenje pri posvečevanju cerkva in oltarjev.


Krizmena sveta maša v ljubljanski stolnici (arhivska fotografija). FOTO: Ivo Žajdela.

Pri krizmeni maši duhovniki obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Večer velikega četrtka spada že k velikonočnemu tridnevju Gospodovega trpljenja in vstajenja. Uvaja ga sveta maša Gospodove večerje, ko slovesno obhajamo spomin na postavitev svete evharistije. Prav zato je staro ime za veliki četrtek »rojstni dan keliha«.


Umivanje nog na veliki četrtek. FOTO: Jože Potrpin.

Evangelij tega dneva govori o tem, kako je Jezus pri zadnji večerji, preden je postavil sveto evharistijo, umil apostolom noge in jim dal novo zapoved, zapoved medsebojne ljubezni. Kjer se zdi primerno, je na veliki četrtek v spomin na to Jezusovo dejanje obred umivanja nog, navadno dvanajsterim možem.

Na »rojstni dan keliha« naj bi nas vsako leto z novo, globljo močjo prevzela zavest o pomenu svete evharistije za Cerkve in za ves svet. Zadnji del bogoslužja pa je slovesni prenos Najsvetejšega na posebej pripravljen oltar.


Prenos Najsvetejšega. FOTO: Jože Potrpin.

Veliki petek – dan tihe žalosti

Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše in velja strogi post. V naših cerkvah na ta dan vlada tiha žalost. Oltar je prazen, brez križa, brez svečnikov in prtov. Ob uri Jezusovi smrti se verniki ponekod zbirajo ob pobožnosti križevega pota.


Veliki petek. FOTO: Tatjana Splichal.

Obredi velikega petka, ki so najstarejši in najbolj častitljiv ostanek starokrščanskega bogoslužja, so sestavljeni iz treh delov: uvodno prebiranje Božje besede s pasijonom iz Janezovega evangelija in slovesne prošnje za vse potrebe, sledi pretresljivo čaščenje križa, obred pa se zaključi s svetim obhajilom.


Čaščenje križa (arhivska fotografija). FOTO: Tatjana Splichal.


Božji grob. FOTO: Tatjana Splichal.

Velika sobota

Na veliko soboto čez dan se verniki zaustavljamo pri Božjemu grobu in premišljujemo Jezusovo trpljenje in smrt. Na ta dan običajno prinašamo v cerkev velikonočna jedila, ki jih duhovnik blagoslovi. Ponekod je ostal na ta dan tudi običaj, da se blagoslovita ogenj in voda, ki ju verniki nato ponesejo na svoje domove.


Blagoslov jedil na veliko soboto. FOTO: Tatjana Splichal.

Vrhunec obhajanja tega dneva pa je večerno bogoslužje ali vigilija, ki jo imenujemo tudi »mati vseh vigilij«.

Velikonočna vigilija je sestavljena iz štirih delov: slavje luči, besedno bogoslužje, krstno bogoslužje in evharistično bogoslužje.

Slavje luči doseže vrhunec v čudoviti hvalnici sveči, ki ponazarja Jezusovo darovanje za nas. On je naša Luč, verniki pa smo skupnost luči, Cerkev, katere bistveno poslanstvo je omogočiti Kristusovi Luči, da razsvetli vse na tem svetu.


Slavje luči (arhivska fotografija). FOTO: Tatjana Splichal.

Besedno bogoslužje ima na ta večer še prav poseben pomen, saj nas popelje od začetkov sveta in nastanka človeštva vse do Jezusovega veličastnega vstajenja od mrtvih.

S krstnim bogoslužjem podoživimo pomen svojega krsta, evharistično bogoslužje pa je že prepojeno z velikonočnim veseljem.


Velikonočna procesija (arhivska fotografija). FOTO: Tatjana Splichal.

Velika noč je največji krščanski praznik, ko se spominjamo temelja naše vere – vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa od mrtvih. To je praznik veselja in upanja, ko se spet zasliši Aleluja, ki odzvanja vse tja do velikonočnega jutra in vstajenjske procesije!


Besedilo v članku je delno povzeto po knjigi Leto svetnikov.

Preberite še:
- Zakaj? Zaradi upanja!
- Obhajamo cvetno nedeljo
- Škofje ob veliki noči izdali izredno pismo