Biolog Andrej Uršič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudaril, da NIJZ vztraja pri svoji oceni o neprimernosti trase, saj da povečuje tveganje ogroženosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo, medtem ko je hidrolog in profesor na ljubljanski naravoslovno-tehniški fakulteti Mihael Brenčič dodal, da obstajajo tehnologije in sredstva, da bi ta kanal potegnili drugje.

Kako bi se Ljubljana oskrbovala s pitno vodo?

Kanal, kakršen je C0, sodi po Uršičevem prepričanju izven vseh vodovarstvenih pasov. Neodgovorjeno ostaja vprašanje, kaj se zgodi, če bi kljub vsem predvidenim zaščitnim ukrepom prišlo do take poškodbe kanala, da se ne bi bilo možno izogniti onesnaženju črpališč Kleče in Šentvid. Kako bi se Ljubljana oskrbovala s pitno vodo, če se ti vodni viri izključijo iz oskrbe, se je vprašal Uršič.

NIJZ je pripravil mnenje za potrebe ministrstva

Izpostavil je, da je treba nadomestno oskrbo za Ljubljano ali kateri koli kraj zagotoviti v 24 urah. »Če odmislimo industrijo in druge porabnike, govorimo o oskrbi nad 100.000 ljudi,« je STA navedla njegove besede. NIJZ sicer ni bil vključen v zadevo, je pa pripravil mnenje za potrebe Ministrstva za zdravje. Uršič sicer po lastnih besedah ni strokovnjak za področje pitnih vod.

Časovna zavora za projekte

Po njegovi oceni bi bilo pri kanalu C0 treba izvesti presojo vplivov na okolje in kanal obravnavati kot eno investicijo ali en poseg v okolje. »Preseneča me, da je bilo za dobrih 12 kilometrov dolg objekt izdanih več gradbenih dovoljenj,« je bil jasen Uršič in dodal, da se investitorji presojam vplivov na okolje izogibajo zlasti, ker predstavljajo časovno zavoro za projekte.

O političnih pritiskih

Andrej Uršič je na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Anje Bah Žibert iz opozicijske SDS, ali so bili na NIJZ pri pripravi strokovnih mnenj kdaj deležni tudi političnih pritiskov, odvrnil, da po njegovem vedenju ne, v isti sapi pa podčrtal, da njihova mnenja niso zavezujoča, je poročala STA.

Hidrogeološka stroka se ne strinja

Po mnenju prof. Mihaela Brenčiča se hidrogeološka stroka s potekom kanala C0 v povezovalnem delu ne strinja, na kar je opozarjala že leta 2016, a tedaj naletela na gluha ušesa: »Naše ali moje mnenje kot strokovnjaka s tega področja je, da obstajajo tehnologije in tudi sredstva so na voljo, da bi lahko kanal potegnili drugje.« Kako so bile trase presojane, ne ve, saj mnogi dokumenti niso javno dostopni.

Noben kanal ni 100-odstotno vodotesen

Noben kanal ni 100-odstotno vodotesen. »Take kanalizacije na svetu pač ni. Tudi če pogledate standarde za presojo vodotesnosti ali tesnosti kanalov, boste videli, da vsi predpisujejo neko kritično, preprosto rečeno, puščanje,« je pojasnil specialist za področje hidrogeologije in dodal, da skuša stroka zadevo definirati na način ocene verjetnosti.

Tudi potres je verjeten dogodek

»Ne govorimo o tem, da bo do realizacije dogodka prišlo, obstaja pa verjetnost. Tudi potres je verjeten dogodek, saj živimo v Sloveniji na potresnem območju,« je poudaril. Moderna doktrina varovanja vodnih virov po njegovih pojasnilih ne dopušča povečevanja obremenitve na teh območjih, v tem primeru na območju ljubljanskega vodonosnika.

Pričala tudi predsednica

Po Brenčičevi oceni je kanal C0 po strokovni logiki in potencialnem vplivu zahteven objekt, ki terja temeljito presojo vplivov na okolje. »Zakaj bi tvegali, če za to ni potrebe,« se je vprašal. Že pred obema strokovnjakoma je pred preiskovalno komisijo pričala tudi predsednica dr. Nataša Pirc Musar in ponovila, da morajo biti odločitve glede tovrstnih objektov sprejete transparentno in strokovno.

Skupne rešitve v dobrobit javnega interesa

Njen lanski poziv k začasni ustavitvi gradnje projekta je bil, kot je pojasnila, posledica njene ocene, da javnost nima dovolj informacij. »Vse vpletene sem pozvala, naj sedejo za skupno mizo, se pogovorijo o morebitnih napakah in nezakonitostih, da ima vsaka stran možnost predstaviti pomisleke, da se najdejo skupne rešitve v dobrobit javnega interesa,« je pričala predsednica.

Ogorčena pisma o domnevnih nepravilnostih

Pojasnila je, da je v urad dobivala veliko ogorčenih pisem Ljubljančanov o domnevnih nepravilnostih pri izgradnji kanala C0, na njen poziv pa se je z dopisom odzval župan Zoran Janković in zanikal, da bi bilo z gradnjo kar koli narobe, »priložil pa kar nekaj dokumentacije, iz katere naj bi seveda izhajalo, da so bili vsi postopki v zvezi z gradnjo pravilni in zakoniti«, je poročala STA.

Brez dostopa do celotne dokumentacije

Pirc Musarjeva je svoje videnje zapisala na podlagi takrat dosegljive dokumentacije, takrat pravnomočnih sklepov in ostalih odločb. »Ne jaz osebno ne urad predsednice pa seveda nismo bili udeleženci niti stranka v nobenem s kanalom C0 kakor koli povezanem postopku, zato seveda nismo imeli dostopa do celotne dokumentacije,« je poudarila.

Nenavadno, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna

Po njenem je naloga drugih organov ugotoviti, ali je gradnja potekala pravilno in zakonito, župana pa je opozorila, da je bil postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj razdrobljen na šest faz, posamezni posegi v okolje pa definirani kot zahtevni. »Zlasti ker gre za napajalno zaledje vodonosnika, torej za vodovarstveno območje, se mi je zdelo res nenavadno, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna.«

Številna druga odklonilna mnenja

Nataša Pirc Musar je podčrtala še številna odklonilna mnenja, zlasti hidrogeološke stroke, pa tudi NIJZ, društva za zaščito voda in zdravnikov UKC Ljubljana. Janković je, kot je dejala, v odzivu na njen dopis vnovič zanikal nepravilnosti: »Gradnja se je takrat nadaljevala in presoja vplivov na okolje ni bila nikoli izvedena, ministrstvo pa je pred kratkim spet odločilo, da niti ni potrebna.«

Transparentne odločitve

Predsednica si želi, da bi se odločitve glede tovrstnih projektov sprejemale transparentno, nenavadno pa se ji zdi, da se pod različnimi vladami sprejemajo različne odločitve, ki bi morale biti izrazito strokovne in ne politične. Član komisije Aleksander Reberšek iz opozicijske NSi je ocenil, da je poleg opozicije in nekaterih nevladnih organizacij predsednica edina, ki se je Jankoviću postavila po robu.

»V vas vidimo upanje, da se ta norost v Ljubljani ustavi«

»Številni državljani vidimo v vas upanje, da se ta norost v Ljubljani ustavi,« je bil oster Reberšek, ki ga je zanimalo, ali bo Pirc Musarjeva kot vrhovna poveljnica Slovenske vojske izvedla učinkovite ukrepe za preprečitev ogrožanja delovanja kritične infrastrukture. Da nima prav nobenih pooblastil ne po Ustavi in ne po Zakonu o obrambi, mu je, kot je še navedla STA, odgovorila predsednica.