Sem sin in otrok te škofije. Ko je bil leta 2000 obnovljen postopek za blaženega, sem bil škofov tajnik in sem kot notar na cerkvenem sodišču zapisoval vsa pričevanja in spoznaval Miroslava Bulešića, ob tem pa nisem niti pomislil, da bom župnik v njegovi rojstni župniji. Veliko vem o njem, pa me vedno nagovori kak nov stavek iz njegovega duhovnega dnevnika.

Navdušuje me, kako realen in resničen duhovnik je bil, Boga je doživljal kot svojega sopotnika, sebe pa kot nemočnega in grešnega, vse pa je izročal v Božje roke. Prizadeval si je izpolnjevati svoje novomašno geslo Zgodi se tvoja volja vse do popolne izročitve, ko je umiral in so bile njegove zadnje besede: »Oče, sprejmi mojo dušo!« Vsak dan darujem sveto mašo na njegovem oltarju, pa me je kar malo sram, da svetost z oltarja – evharistija še ni toliko prevzela mojega življenja.

Pomembno je, da se katoličani srečujemo in se bodrimo v skupnem pričevanju vere, ki nam jo je Kristus predal, da rastemo v ve...