Pri slovesnosti je sodeloval župnijski mladinski pevski zbor z orkestrom.

Rosalnice pri Metlika, Tri fare, obnovljena cerkev Lurške Matere Božje, škof Andrej Glavan blagoslavlja obnovitev. FOTO: Ivo Žajdela

Tri fare v Rosalnicah je najpomembnejša Božja pot v Beli krajini

Romarsko središče Tri fare v Rosalnicah pri Metliki je najpomembnejša Božja pot v Beli krajini.

Njene tri gotske cerkve – severna je posvečena Žalostni Materi Božji, srednja Glej človek (Ecce homo), južna pa Lurški Materi Božji – uživajo velik sloves in ugled. Obiskovalci in romarji od blizu in daleč radi prihajajo k Trem faram.

Škof Andrej Glavan je posvetil obnovljeni oltar. FOTO: Ivo Žajdela

Od treh cerkva je cerkev Lurške Device Marije po nastanku najstarejša

Cerkev Lurške Matere Božje je v pisnih virih prvič omenil J. W. Valvasor leta 1689. Še do nedavnega je za najstarejšo od treh cerkva v Rosalnicah veljala severna, cerkev Žalostne Matere Božje, a so različna odkritja tekom celovite prenove južne cerkve, ki so jo na začetku 20. stoletja posvetili Lurški Materi Božji, pokazala, da je ta po nastanku najstarejša.

Cerkvena ladja je v jedru še romanska stavba iz 12. ali zgodnjega 13. stoletja, ki ji je bil v drugi polovici 14. ali v prvi polovici 15. stoletja prizidan gotski prezbiterij in je nadomestil prvotno apsido.

Škof Andrej Glavan je posvetil obnovljeno cerkev Lurške Matere Božje. FOTO: Ivo Žajdela

Pred 130 leti je zelo propadala in že so prišli delavci, da jo porušijo

Kljub 20-letnim intenzivnim obnovitvenim delom pri Treh farah je sanacija spodnje cerkve prišla na vrsto šele zdaj. Kronisti poročajo, da je po požaru pred 130 leti zelo propadala in že so prišli delavci, da jo porušijo.

Domačini so se uprli, ko so rekli: Kakšne bodo tri fare z dvema cerkvama! Takrat so obnovili ostrešje in zgradili obok na stebrih. Naslednjih sto let se je pri cerkvi zelo malo postorilo.

Prvi začetki sedanje obnove segajo v leto 2002, ko so zgradili osuševalno-prezračevalno kineto in odprli dve gotski okni. Nato so izdelali konservatorski načrt in načrt statične sanacije.

Cerkev je vse bolj pokala, ostrešje pa se je nagibalo na pročelno steno. Grozilo je, da se bo ob hujši zimi celo podrlo. Hitro so morali sprejeti odločitev, da ne smejo več čakati in je potrebno še v istem letu pristopiti k obnovi. Težavnost obnove je povečala utesnjenost cerkve med obzidje in grobove.

Tako je bilo nujno postaviti tudi žerjav izven obzidja. Veliko težav je povzročil dež, saj je v dveh mesecih, kolikor so trajala dela, kar 20 dni deževalo.

Pridiga škofa Andreja Glavana. FOTO: Ivo Žajdela

Skupno so vgradili 3.000 kg železja in 24 m³ betona

Med delom so vaščani počistili podstrešje, saj se je v sto letih nabralo kar 40 m³ odpadnega materiala, ki je še dodatno obremenjeval oboke. Od znotraj so cerkev statično sanirali, tako da je okoli in počez povezana z jeklenimi vezmi. Okoli je skupaj s simsom zalit betonski venec.

Skupno so vgradili 3.000 kg železja in 24 m³ betona. Sanirali so vse razpoke, ki jih je bilo kar 200 tekočih metrov in so jih injektirali s sanirno maso. Na novo so postavili celotno ostrešje, pri tem so porabili 36 m³ lesa in 4.000 opek. Vgradili so še novi žlebe in snegobrane. Dela so vodili v Tesarstvu Grudnik.

Škof Andrej Glavan je za vodenje zahtevnih obnovitvenih del podelil škofijsko priznanje ključarju Martinu Pečariču. FOTO: Ivo Žajdela

Še pred obnovo fasade so pozidali manjkajoči gotski opornik

V naslednjem koraku je bilo potrebno pred obnovo fasade na novo izdelati vsa štiri okna in rozeto, ki so jih izdelali v Mizarstvu Andrej Kramarič. Nato so se lotili fasade. Župljani so udarniško odstranili del uničenih ometov od zunaj in hkrati del vlažnih ometov od znotraj. Sledila je obnova fasade.

Še pred tem so pozidali manjkajoči gotski opornik, obnovili vse opornike, zazidali dve okni in odprli dve gotski okni. Tako je prezbiterij dobil popolno gotsko podobo.

Fasado je po stari tehnologiji apnenih ometov rekonstruiralo podjetje H'art, Zavod za umetnost.

Končno beljenje z gašenim apnom je opravilo Slikopleskarstvo Dušan Balkovec.

Metliški župnik Primož Bertalanič se je zahvalil vsem, ki so prispevali pri obnovitvi cerkve. FOTO: Ivo Žajdela

Najzahtevnejši del je bila rekonstrukcija gotskih poslikav v prezbiteriju

V naslednjem letu so se lotili notranjosti. Porušili so del zidu na stopnišču, ki vodi na kor. Postavili so novo kovano ograjo, ki jo je izdelal Tone Kremesec.

Zidarstvo Robert Bahor je na novo izdelalo omet sten. Popolnoma na novo so razpeljali inštalacija za elektriko in ozvočenje. Najzahtevnejši del je bila rekonstrukcija gotskih poslikav v prezbiteriju in obnova zakramentalne niše. Hkrati so prebelili ladjo.

Pevski zbor, ki je pel pri maši. FOTO: Ivo Žajdela

Restavrirali so oltar, oltarno mizo in klopi

V zadnji fazi so se lotili še obnove opreme v cerkvi. Da bi lesene dele zaščitili pred propadanjem, so cerkev najprej zaplinili proti črvojedom. Sledilo je restavriranje oltarja, oltarne mize in klopi, ki ga je izvedlo podjetje H'art, Zavod za umetnost.

Mizarstvo Kramarič je obnovilo glavna in stranska vrata ter izdelal prodajno polico, novi podest pri oltarju in zakristijsko omaro. Na novo so vstavili dva vitraža, ki ju je izdelal steklar Peter Jankovič.

Metliški župnik Primož Bertalanič se je zahvalil vsem, ki so prispevali pri obnovitvi cerkve. Kot je povedal so v zadnjih desetih letih za obnovo te cerkve namenili 496.074 evrov, od ministrstva za kulturo so prejeli 25.000 evrov, Občina Metlika je darovala 82.000 evrov, ostalo so zbrali s pomočjo posameznikov in drugih donatorjev. Omenim je tudi, da so pri plačilu vseh računov plačali tudi 22 % davek v višini 109.136 evrov.

Škof Andrej Glavan in belokranjske narodne noše. FOTO: Ivo Žajdela

Župljani so prostovoljno opravili skoraj 4.000 delovnih ur

Ključar Martin Pečarič se je imenu gradbenega odbora zahvalil vsem, ki so pomagali, posebej župljanom, ki so prostovoljno opravili skoraj 4.000 delovnih ur.

Zahvalili so se tudi Občini Metlika, ki jih je ves čas moralno in finančno podpirala, in ministrstvu za kulturo, ki že več let skozi javne razpise za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine prepoznava projekte Treh far kot sofinanciranja vredne.

Znatno pomoč pri ureditvi osvetlitve je prispevalo podjetje Kolpa, d.o.o., vsestransko pomoč je nudila tudi Krajevni skupnosti Rosalnice.

Obnovljena cerkev Lurške Matere Božje. FOTO: Ivo Žajdela

Prepričani so, da jim je stala ob strani trifarška Mati Božja

»Na začetku obnove smo bili kar v skrbeh, kako bomo zmogli to breme,« je povedal ključar Martin Pečarič in dodal, da so prepričani, da jim je stala ob strani trifarška Mati Božja, ki je varovala vse delavce pri delu, da ni prišlo do nezgode in da se je do zdaj kar velik del dolga poravnal.

»Svoje domove imamo radi lepe in urejene. Tri fare so naš skupni dom in prav je, da zanj skrbimo kot dobri gospodarji. Če bo cerkev stala zaprta, bo zatohla in vlažna. Zato vas vabimo, da čim večkrat obiščete ta prostor srečevanja v dobrem in prostor molitve. Temu je cerkev namenjena. In z obnovami skrbimo, da je ta kraj molitve urejen in varen.«

Obnovljeni oltar v cerkvi Lurške Matere Božje. FOTO: Ivo Žajdela