Cilj razprave je bil v sinodalnem duhu odgovoriti na nekaj vprašanj, ki jih pred Cerkev postavlja nova sinoda. Med njim na vprašanja, kot so: Kako v Cerkvi na Slovenskem določamo cilje, ki jih želimo doseči? Katere prakse timskega dela in soodgovornosti imamo? Kako poteka vrednotenje? Kako se spodbuja služenje laikov in njihovo prevzemanje odgovornosti? Katere postopke in metode uporabljamo pri sprejemanju odločitev? Kako jih lahko izboljšamo?

Na srečanju so svoje misli delili Matej Cepin iz Socialne akademije, ki je srečanje tudi povezoval, celjski škof Maksimilijan Matjaž, Aleš Čerin iz združenja Družina in življenje, odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić, direktor zavoda, v katerem deluje Vrtec sončni žarek, Janez Snoj in Tomaž Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino.

S primerjavo inavguracije novih koprskih orgel z igranjem na Titaniku tik pred potopitvijo je razmere ocenil Tino Mamič. Svojo tezo je podkrepil s podatki o demografski sliki v koprski škofiji. Če se bodo trendi nadaljevali, kmalu orgel več nihče ne bo poslušal, saj je duhovnikov kakor tudi vernikov iz leta v leto manj. Prepričan je, da vlagamo v stvari, ki bodo kmalu popolnoma nepotrebne. Kritičen je bil tudi do nove sinode, saj kakor je dejal, sploh še nismo uresničili 2. vatikanskega koncila. 

Aleš Čerin je kot slabo izkušnjo predstavil delovanje enega izmed župnijskih pastoralnih svetov, kjer niso bili zmožni napraviti korenitega premika naprej, kot pozitivno pa duhovniški seminar »Pet plus dva« mariborske metropolije. Ta je bil zasnovan kot podpora duhovnikom pri delu na župniji. Kot je poudaril Čerin je bila dodatna vrednost seminarja sodelovanje laikov v ekipi. 

Janez Snoj je predlagal naj med izobraževanja za duhovnike uvrstijo tudi seminarje o marketingu, managementu ljudi, ekonomiji, spletnih komunikacijah in predlagal izvedbo mehanizma za izmenjavo dobrih praks med župnijami.

V naši družbi je zaznati prelomne spremembe, ki jih ne smemo spregledati. FOTO: Pexels.

Poslušanje in komunikacija

Snoju je pritrdil celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je prav vodenje označil za svojo najtežjo nalogo sploh pri prevzemu škofovske službe. S podobnimi težavami se srečujejo tudi duhovniki. Ugotavlja je, da imamo kar nekaj težav s poslušanjem drug drugega, z oblikovanjem debate in ubesedenjem. 

Vse našteto predstavlja izziv tudi za izobraževalne in formacijske ustanove. 

V povezavi s sinodo je novi škof prepričan, da nimamo težav z razlikami med hierarhičnim in sinodalnim principom v Cerkvi, saj se oba napajata iz istega izvira, iz Svetega Duha. Težavo imamo lahko le z razlikami med hierarhičnim in avtoritarnim, oblastnim principom. Da bi izboljšali komunikacijo, je potrebno pri duhovnikih prečiščevanje lastne identitete in poslanstva, je prepričan škof Matjaž. 

Na ravni Slovenske škofovske konference je Maksimilijan Matjaž izpostavil ujetost v postavljene strukture, ki jih morajo voditi škofje in so velikokrat vodene slabo, hkrati pa škofje nimajo časa škofovati. 

Matej Cepin je podal nekaj izhodišč za dobro vodenje in pomen timskega dela. Poudaril je pomen zasledovanja fokusa, ki se kaže v določanju ciljev in vizije, čemur sledi izvedba. Prvo nam gre dobro od rok, saj imamo veliko posvetovalnih teles in raznih komisij, zaškripa pa pri izvedbi in udejanjanju idej. Kot bi ostali v času industrijske dobe, medtem ko danes več ne govorimo niti o informacijski dobi, ampak že o »dobi modrosti«, ko je treba iz množice informacij izluščiti prave. Cepin se je vprašal, kako naj torej Cerkev oblikuje modrece? Voditelj za dosego te stopnje potrebuje izčiščeno osebno poslanstvo, razumevanje sedanjega sveta, veščine in bazen podobno mislečih ljudi.

Tomaž Erzar je pokazal na spremembe, ki jih opažamo v družbi. Družine imajo manj otrok, oba zakonca sta zaposlena, veliko je ločenih in samohranilcev … Pri nagovorih duhovnikov v povezavi z novimi razmerami pogreša drugačen način govorjenja, ki bi bil bolj v stiku z resničnostjo. Na področju psihologije moškega in ženske se dogajajo velike spremembe, ki jih v govorjenju Cerkve po Erzarjevih besedah še ni čutiti. Podal je konkreten predlog, da naj semeniščniki stopijo v duhovništvo kasneje, potem ko imajo za sabo izkušnjo življenja v družini. 

Po uvodnih nagovorih so se udeleženci razdelili v skupine in nadaljevali razpravo. Sklepe  delovnega srečanja bodo poslali tudi tajništvu sinode.