Pri papežu delegacija carigrajskega patriarhata
Pri papežu delegacija carigrajskega patriarhata
Papež Frančišek se je včeraj srečal z delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata, ki je prišla v Rim za praznik svetih apostolov Petra in Pavla. V govoru je spomnil na »izkušnjo odpuščanja in milosti, ki združuje vse vernike v Kristusu« ter izpostavil, da mora Božje usmiljenje postati »merilo naših medsebojnih odnosov«.
Papež je spregovoril o izrednem letu usmiljenja, ki ga je želel razglasiti kot čas za premišljevanje skrivnosti neskončne Očetove ljubezni, razodete v Kristusu, ter spodbuditi k še večjemu in učinkovitejšemu pričevanju o tej skrivnosti. Sveti Peter in Pavel sta oba v svojem osebnem življenju in iz različnih vidikov najprej doživela greh in potem moč Božjega usmiljenja. Peter, ki je zanikal svojega Učitelja, in Pavel, ki je preganjal nastajajočo Cerkev, sta po tej izkušnji postala neutrudna oznanjevalca in neustrašna pričevalca zveličanja, ki ga Bog vsakemu daje v Jezusu Kristusu. Sledeč zgledu apostolov Petra in Pavla in drugih apostolov je Cerkev, sestavljena iz ljudi grešnikov, ki pa so odrešeni po krstu, skozi zgodovino nadaljevala oznanjevanje istega oznanila Božjega usmiljenja.
Ko obhajamo praznik apostolov, po papeževih besedah obnavljamo »spomin na izkušnjo odpuščanja in milosti«, ki združuje vse vernike v Kristusu. Dejal je, da od prvih stoletij naprej med Cerkvijo v Rimu in Cerkvijo v Carigradu obstajajo mnoge razlike na bogoslužnem področju, med cerkvenimi disciplinami in tudi v načinu podajanja ene razodete resnice. Kljub temu sta v osnovi vedno »izkušnja neskončne Božje ljubezni do naše majhnosti in krhkosti« ter »ista poklicanost biti pričevalci te ljubezni za vse«. »Priznanje, da je izkušnja Božjega usmiljenja vez, ki nas povezuje, nakazuje, da moramo vedno bolj iz usmiljenja narediti merilo naših medsebojnih odnosov«, je poudaril papež Frančišek. Če kakor katoličani in pravoslavni želimo skupaj oznanjati Božje usmiljenje vsemu svetu, ne moremo med seboj ohranjati čustev in drž tekmovalnosti, nezaupanja in jeze. »Usmiljenje nas osvobaja teže preteklosti, ki je zaznamovana s spori, in nam omogoča, da se odpremo za prihodnost, proti kateri nas vodi Sveti Duh«, je dejal Frančišek.
Pomemben prispevek k preseganju ovir, ki preprečujejo vnovično enost - obe Cerkvi sta jo živeli v prvem tisočletju -, predstavlja »teološki dialog«. Papež je ob tem izpostavil vlogo Pravoslavno-katoliškega teološkega sveta Severne Amerike, ki se posveča osrednjim teološkim vprašanjem v odnosu med Cerkvama, obenem pa razvija odlične odnose med katoličani in pravoslavnimi na tamkajšnji celini. Izpostavil je še Mednarodno mešano komisijo za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in pravoslavno Cerkvijo, ki se bo znova sestala septembra letos in katere delo je po papeževih besedah zelo dragoceno.
Papež Frančišek je spomnil na srečanje s patriarhom Bartolomejem in atenskim nadškofom Hieronimom II., ko so aprila letos skupaj obiskali begunce in migrante na otoku Lesbos. Videti obupanost na obrazih moških, žensk in otrok, ki so negotovi glede svoje prihodnosti, poslušati nemočne pripovedi o njihovi nesreči ter moliti ob obali morja, ki je požrlo življenje mnogih nedolžnih ljudi, je bilo po Frančiškovih besedah zelo ganljivo doživetje, ki je potrdilo, da je treba narediti še veliko za zagotovitev dostojanstva in pravičnosti mnogim bratom in sestram. Dodal je, da je bila v tistih tako zelo žalostnih trenutkih v veliko tolažbo »močna človeška in duhovna bližina«, ki jo je papež izkusil s patriarhom Bartolomejem in nadškofom Hieronimom. »Ob vodstvu Svetega Duha se vedno bolj zavedamo, da imamo mi, katoličani in pravoslavni, skupno odgovornost v odnosih s tistim, ki je v stiski, v pokorščini enemu evangeliju Jezusa Kristusa, našega Gospoda. Skupaj prevzeti to odgovornost je dolžnost, ki se dotika same verodostojnosti našega krščanskega bistva«, je zatrdil Frančišek in pri tem spodbudil vsako obliko sodelovanja med katoličani in pravoslavnimi pri konkretnih dejavnostih, ki so namenjene trpečemu človeštvu.
Papež je ob koncu govora spomnil še na vsepravoslavni koncil, ki se je minuli konec tedna zaključil na Kreti in ki sta se ga kot papeževa predstavnika udeležila tudi kardinal Koch in msgr. Farrell. Kot je dejal, je vsepravoslavno srečanje osebno spremljal z molitvijo, ter izrazil upanje, da bi s pomočjo Svetega Duha iz tega dogodka »pognali obilni sadovi za dobro Cerkve«.
Vir: Radio Vatikan
Foto: splet