Manja Rozman, Žalec

Včasih sem se tega romanja udeleževala kot prostovoljka, zdaj pa kot bolnica. Doletela me je parkinsonova bolezen, zato sem se morala invalidsko upokojiti, prej sem delala kot medicinska sestra. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj v takem stanju. Zelo hudo je, ko naenkrat ne moreš več pomagati. Ko si naenkrat ti tisti, ki mu drugi pomagajo. Pomoč je gotovo lažje dajati kot prejemati. Treba se bo sprijazniti z boleznijo, ni druge. Zato pa pridem sem k Mariji na Brezje, da je potem spet malo lažje. Pri Mariji se od nekdaj počutim kot doma, včasih sem rada priromala tudi peš. Srečanje bolnikov in ostarelih zdaj poskušam podpreti s svojo molitvijo in navzočnostjo. Pripeljal me je mož, on pa pomaga pri skavtih.

Ivo Mršič, Kočevje

Z ženo zelo rada prihajava na to srečanje na Brezje: zelo lepo vzdušje je in obredi, organizacija je odlična. Predvsem pa se rada priporočava Mariji. Prišla sva z organiziranim avtobusnim prevozom iz naše žu...