Založbe KUD Logos je izdala prevod nemške poznosrednjeveške mistike Gorčično zrno. Granum Sinapis (Gorčično zrno) je srednjevisokonemška sekvenca, ki je nastala v začetku 14. stoletja. Če njen avtor že ni veliki Mojster Eckhart, pa je prav gotovo delo nekoga, ki mu je bil duhovno zelo blizu. Kurt Ruh, eden izmed germanistov, ki se je največ ukvarjal s to pesmijo, se ni pomišljal, da je ne bi označil za »najlepše pričevanje dionizijevske mistike v nemškem jeziku,« ki je »tako po obliki kot vsebini najlepše, kar je priskrbela duhovna poezija tistega časa«.

Vendar v najstarejšem rokopisu pesem ne stoji sama zase, temveč je vključena v učen latinski komentar, ki je tudi sam v marsičem izjemno delo srednjeveške mistične teologije. V naporu, da bi razvozlal skrivnostno pesem, posega po najrazličnejših duhovnih avtoritetah od patristike do sv. Tomaža Akvinskega. Kako stoletje pozneje je nastal tudi nemški komentar pesmi, ki pa je docela neodvisen od latinskega. Ta za razliko od latinskega ne temelji na strogi filozofsko-teološki podlagi, saj je povsem molitveno-meditativno naravnan. Pesem in molitev sta tu povsem eno.

Prevod in spremna beseda je delo Alena Širce, predgovor pa Gorazda Kocijančiča.

Raid Al-Daghistani: Razmišljanja o islamu

Pri založbi KUD Logos je izšla zbirka esejev Razmišljanja o islamu, avtor je dr. Raid Al-Daghistani. V slovenščini napisana knjiga je zbirka krajših esejev o različnih temah, ki jih avtor temeljno obravnava z islamsko-duhovnega vidika. Eseji temeljijo na njegovih prispevkih, ki jih je pisal kot serijo na prvem programu Radia Slovenija.

Teme zadevajo zelo različne pojave in probleme, npr. islamofobijo, mistično izkušnjo sufijev, arabsko kaligrafijo, islamsko etiko kreposti, duhovni pomen posta, koncept bližine Bogu v sufizmu, vprašanje vesti in šeriat. Teme je avtor na kratko povzel ter jih razumljivo obravnaval in pojasnil. Knjiga, napisana za slovensko govoreče bralce, predstavlja dragocen prispevek k predstavitvi raznolikosti in kompleksnosti islamske intelektualne tradicije.

Spremno besedo je napisal Aljaž Krajnc, ki v Rimu pripravlja doktorat o vplivu Svetega pisma na nastanek Korana.

Dag Hammarskjöld: Znamenja ob poti

Založbe KUD Logos je izdala prevod besedil Daga Hammarskjölda Znamenja ob poti. Duhovni iskatelj in diplomat Dag Hammarskjöld (1905–1961), posmrtni Nobelov nagrajenec za mir, je napisal samo eno knjigo, prav tako posmrtno izdana Znamenja ob poti, ki segajo od leta 1925 do 1961. V njih se gnomična proza (aforizmi, kratki biografski zapisi) prepleta s poezijo. Kot dnevniška razmišljanja pomembne politične osebnosti nas Znamenja ob poti spomnijo na dnevnik ali meditacije rimskega cesarja Marka Avrelija. Tudi Hammarskjöldovi zapisi niso zbirka političnih spominov, temveč koncentrat izjemno stiliziranih, vsebinsko enigmatičnih misli, ki izstopajo tudi po globoko osebnem in subtilnem odnosu do narave. Ta knjiga meditacij ima danes status filozofske klasike.

Prevod je delo Nade Grošelj, spremna beseda pa Bojana Korošaka.

Gunnar Kaiser: Etika cepljenja

Založbe KUD Logos je izdala prevod besedil nemškega pisatelja in filozofa Gunnarja Kaiserja Etika cepljenja, naredil ga je Alfred Leskovec. V predgovoru je Gorazd Kocijančič zapisal: »Kakršnokoli je torej vaše stališče glede problema cepljenja – pustite, prosim, svoja mnenja in prepričanja za nekaj ur ob strani ter prisluhnite argumentom Gunnarja Kaiserja (in sicer še preden naša družba zaradi novih sevov koronavirusa ali katere druge nalezljive bolezni znova zabrede v brezizhodne vrtince sovraštva). Njegova knjižica namreč ne nadaljuje prepirov, ki smo jih vsi siti, temveč razpravo postavlja na povsem drugo raven: v obzorje temeljnega etiškega razmisleka.«

Martin Laird: V tiho deželo

Založbe KUD Logos je izdala ponatis priljubljene in iskane knjige ameriškega patrologa Martina Lairda V tiho deželo, znan je po eruditskih študijah o Gregorju iz Nise; spremno besedo je napisal Alen Širca. Gre za sodoben uvod v skoraj izginulo prakso kontemplativne molitve. Laird poskuša pokazati, da to, kar sodobni zahodni človek z vso ihto išče v tradicijah budizma in hinduizma, obstaja – in to na eminenten način – tudi v tradicijah vzhodnega in zahodnega krščanstva.

Molitev, gojenje notranje tišine in zbranosti, miselne treznosti in »zavedanja« – pot v tiho deželo, deželo molka – se kaže kot temeljna duhovna praksa, ki zagotavlja človekovo duhovno in duševno zdravje ter predstavlja temelj vseh njegovih drugih dejavnosti. Vodnik želi biti kažipot k miru, zbranosti in modrosti, ki bo gotovo nagovoril tudi bralce, ki nimajo nobenega živega stika s krščansko tradicijo. Poleg tega pa tvori tudi plodno izhodišče tako na teoretski kot praktični ravni za danes tako krvavo potrebni medreligijski dialog.

Pierre Hadot: Plotin ali preprostost pogleda

Založbe KUD Logos je izdala prevod dela Plotin ali preprostost pogleda francoskega filozofa, filologa in strokovnjaka za antično filozofijo Pierra Hadota (1922–2010), ki je svetovni javnosti poznan predvsem kot prevajalec in poznavalec Plotina (3. stol.) ter Marka Avrelija. Slovenskim bralcem je znan prevod njegovega dela Kaj je antična filozofija.

Delo Plotin ali preprostost pogleda (Plotin ou la simplicité du regard) ni šolski pregled Plotinovega dela in naukov, temveč izviren vpogled v temeljne teme, ki so zaznamovale Plotinovo misel: krepost, kontemplacija, ljubezen, pogled in samota filozofove duše, ki uzre Eno in se poenostavi do te mere, da je Eno. Ta unio mystica, h kateri je Plotin stremel vse življenje, je dosegljiva le skozi duhovno urjenje, ki se razkriva v odlomkih Enead, ki jih Hadot povezuje z lastnim razmišljanjem. Delo je zaokroženo z analitično bibliografijo, ki poleg seznama temeljnih kritičnih izdaj Plotinovih traktatov in nekaterih najpomembnejših študij vsebuje tudi priporočila bralcu, kako brati Plotina.