Pri delu ga zmoti sova ali srnjak
Pri delu ga zmoti sova ali srnjak
Predstavitev na Slovenskem knjižnem sejmu:
SREDA, 27. NOVEMBRA:
* KULINARFEST POGAČA ZA VRTNE OBISKOVALCE: ob 16.30
Čudovita pisana knjiga, polna barvnih fotografij različnih koščkov zelenjavnega in okrasnega vrta z močvirjem, zidom ali sadovnjakom, kjer najdemo ptice, polhe, kače, veverico, opraševalce in seveda tudi čebele, na obisk pa lahko pride tudi srnjak. Še posebej, če dom z vrtom stoji blizu gozda kot pri Esenkovih.
Izkušnje iz domačega vrta blizu gozda
»Naš domači vrt je raziskovalna postaja, kjer že vrsto let sistematično preučujem živi svet,« pravi Ivan Esenko v uvodu v knjigo. »Večina ugotovitev, ki jih opisujem, izvira iz tega vrta, ki je zaradi bližine gozda in samega načina vrtnarjenja deležen številnih obiskovalcev iz živalskega sveta. Ker na vrtu žanjemo uspehe, vem, da delam prav, neuspehe pa s pridom uporabljam kot učni material. Tudi gozd, ki obdaja naš dom, je pomemben dejavnik. Takrat ko z motorno žago in sekiro rovarim po njem, ko trebim podrast in drvarim, se nenehno oziram na živi svet, ki me nehote opozarja nase iz vsakega grma.«
Z živalmi tudi pri računalniku
Esenko se podnevi v Živalskem vrtu v Ljubljani in na svojem vrtu ukvarja z živalmi neposredno, zvečer ali celo ponoči pa je čas za zapisovanje dogodivščin z živimi bitji in urejanje fotografij. A tudi takrat ga pogosto zmoti pri delu lesna sova pred oknom ali zalaja srnjak v sadovnjaku. »Nemalokrat pa tudi lisjak, ki v kompostniku stika za malimi glodavci.«
Pomen drobcenih bitij na vrtu
Posebej poudarja pomen drobcenih živali, »ker so neopazna in mnogokrat nerazumljena. Zagotovo so mikroorganizmi pokončali v svetu več ljudi kot velike zveri, ali poteptali sloni ali požrli krokodili. Prav tako je svet odvisen od opraševalcev, ki so večinoma majhni, drobni in neznatni, veliki in opaznejši smo samo uporabniki plodov uspeha njihovih storitev.«
Vrt je primeren in varen za vse generacije, tudi za otroke in starostnike, saj se lahko na vrtu gibljemo pri delu ali počivamo ob vrtni mizi in opazujemo sadove, ki smo jih skupaj z družino in množico živali, ki sodelujejo pri vrtnarjenju, ustvarili in se uspešno ali manj uspešno izognili tistim, ki lahko pokvarijo veselje.
»Razmerje med prvimi in drugimi je tisto, ki ob naših vrtnarskih veščinah določa naš uspeh oziroma količino pridelka. Če bomo prisluhnili govorici narave ali ji vsaj sledili v mejah naših zmožnosti in časa, ki ga imamo na voljo, bo postal vrt priljubljen del našega doma, kjer se bomo radi zadrževali in se ukvarjali z njim v vseh letnih časih,« svetuje Esenko.
Vrtnarite brez pesticidov
Odsvetuje pa uporabo pesticidov, tudi tistih dovoljenih. »V času, ko tarnamo, da je hrana s trgovinskih polic kontaminirana z množico kemijskih pripravkov, je naravnost absurdno, da pri lastni pridelavi zelenjave in sadja tudi sami uporabljajo kemična sredstva.« Zdravje je vendarle naše največje bogastvo, kajne?
Če se z vrtom šele začenjate ukvarjati, pa še tale Esenkov nasvet: »Vrt naj bo tako velik, kolikor imamo vrtnarskega znanja in razpoložljivega časa. V nasprotnem primeru nam bo v breme, vsako delo na njem pa odvečno in nebodigatreba.«
Spoznajte svoje male pomočnike in obiskovalce, da boste lahko sobivali brez težav in uživali v pogledu nanje in na svoj vrt.
Fotografije so iz knjige Svet vrtnih živali.