Izšla je adventno-božična Praznična, v kateri najdete razmišljanja o praznikih, ideje za praznične jedi, ozrli pa smo se tudi k bolnim in umirajočim, za katere so praznični dnevi nekoliko drugačni. Predvsem polni hvaležnosti za vse, kar še zmorejo in za življenje samo. O njihovem praznovanju je spregovorila Jožica Ramšak Pajk, ki jih spremlja na njihovi poti.

Božičnega vzdušja ne ustvarita potica in čisto stanovanje

Že konec novembra so se v največjih slovenskih mestih prižgale luči, začeli so se obiski božičnih sejmov, koncertov in drugih prireditev, proti koncu decembra pa tudi peka potice, priprava božičnih jedi, okraševanje, iskanje drevesa, nabiranje maha, jaslic, kupovanje daril ... Smo ob vsem tem na kaj pozabili? Umirimo se, saj božičnega vzdušja ne ustvarita potica in čisto stanovanje.

Advent naj bo čas priprave in umiritve, da bomo zares začutili, da je Bog prišel na svet, svetuje Marko Rijavec, župnik v Idriji, pesnik in bloger, ki si drzne razkriti tudi manj prijetno stran »veselega decembra« in praznovanja božiča. O adventu in božiču razmišlja tudi Janez Turinek.

V reviji Praznična najdete tudi adventni koledar, recepte za božične in druge jedi, posebej iz orehov ter ideje za praznične pogrinjke. Obiskali smo deseto razstavo jaslic v starodavnih »gasah« v Vipavskem križu, spoznali, kakšen je božični čas v gostilni Lectar in si ogledali glinene skulpture patra Wolfganga Koglerja odsevajo božična odrešenjska sporočila iz samote pleterske Kartuzije.

Fužine rodbine Zois

Ozrli smo se tudi v preteklost. V bližji preteklosti smo spoznavali začetke Slovenskega knjižnega sejma, v nekoliko bolj oddaljeni pa fužine rodbine Zois. Novembra je minilo 200 let od rojstva barona Žige Zoisa. Naslednje leto bo v Muzeju Tomaža Godca v Bohinj­ski Bistrici na ogled razstava o fužinah, ki so rodbini Zois prinesle plemiški naziv in Žigi Zoisu omogočile njegovo delovanje. Kako je rodbina obogatela s fužinami in kakšen je bil njihov konec v Bohinju, nam je razkrila avtorica razstave Anja Poštrak iz Gorenjskega muzeja.

Naj vas ne bo strah!

Medtem ko je bila prelomnica rodbine Zois odlično trgovanje, pa so lahko nekatere prelomnice precej težje preizkušnje. To je doživela mlada izobražena Nigerijka Blessing Okoeidon, ki je bila kot žrtev trgovine z ljudmi izvabljena iz svoje domovine in s prevaro prodana v Italijo, kjer so jo prisilili v prostitucijo, a se je uprla zvodnikom, pobegnila in jih prijavila policiji: »Nisem se bala, razmišljala sem, da morajo vsi izvedeti, kaj se dogaja, saj so trgovci z ljudmi kriminalci, ki ljudem uničujejo življenja. Če bi bila prisiljena še naprej opravljati tisto delo, bi bilo zame enako, kot da bi bila mrtva. Zato me ni skrbelo, da me bodo ubili, bila sem tako ali tako že mrtva. Ta misel mi je odvzela ves strah,« pravi v knjigi Pogumno v svobodo. V pogovoru z njo v tej številki Praznične boste lahko prebrali več o tem, da ji je pogum za upor dajala dobra vzgoja in zgled pokončnega očeta.

»Naše osebne prelomnice so na videz manj drastične, a prav tako zahtevajo trdne temelje, ki se napajajo iz globoko zasidranih osebnih vrednot, kot so predano delo, zvestoba v malem, zavzemanje za pravico, nekonformizem, spoštovanje bližnjega, solidarnost, sočutje. Zmoremo? Zmoremo, čeprav nas včasih zavira strah, nam zmanjkuje poguma, se vprašujemo o smiselnosti svojih odločitev ali dvomimo, ali je vredno v nekaj vložiti toliko osebnih prizadevanj.

Naj vas tale misel vodi skozi advent. Pogumno se zazrite vase, si dovolite, občutiti tudi neprijetno. Pričakajte božič pripravljeni, da bo v vas zasijala luč, ki ne bo ugasnila, ko bodo praznične lučke izgubile svojo moč.