Dr. Matevž Tomšič: Pomembno je, da ima tisti, ki spremlja medije, čim širšo splošno izobrazbo in sposobnost logičnega sklepanja ter da je sposoben kritične distance – tudi do samega sebe in do svojih prepričanj. FOTO: Tatjana Splichal



Fakulteta za uporabne družbene študije je 22. oktobra v vlogi glavnega organizatorja skupaj z mednarodnim konzorcijem partnerjev iz podonavskih držav gostila uvodno srečanje projekta Observatorij medijske pismenosti za aktivno državljanstvo in trajnostno demokracijo (t. i. MELIA Observatory). Dogodek je bil zaradi epidemioloških razmer prek spletne aplikacije, moderiral pa ga je prof. dr. Matevž Tomšič, tudi vodja projektnega partnerstva, ki je spregovoril posebej za Družino.

Kakšen pomen ima medijska pismenost za aktivno državljanstvo?

Smisel aktivnega državljanstva je v sodelovanju ljudi pri vseh tistih dejavnostih, ki so v javnem interesu, kar pomeni, da zadevajo neko skupnost kot celoto (najsi gre za lokalni, nacionalni ali širši nivo), in ki služijo izboljšanju življenja v njej. Sestavni del tega je seveda tudi angažma v procesih političnega odločanja. Da bi lahko državljanski angažma pomenil pozitiven prispevek k razvoju skupnosti, so potrebne ustrezne državljanske kompetence, tj. znanja, veščine in vrline. Že stari Grki so poznali koncept paidea, ki se je nanašal na sklop lastnosti, ki napravijo nekoga za dobrega državljana. In v današnjem svetu je medijska pismenost nedvomno ena od najpomembnejših državljanskih kompetenc. Gre za to, da so ljudje sposobni razumeti in interpretirati medijska sporočila, tj. razbrati iz njih pravo bistvo in namen. Medijsko pismen človek je dobro informiran človek, ki je razvil odpornost na medijsko propagando in manipulacije.


Dogodek je bil zaradi epidemioloških razmer prek spletne aplikacije, moderiral ga je prof. dr. Matevž Tomšič. FOTO: FUDŠ


Kako sploh razumeti pojem populizem, s katerim mediji zelo pogosto »opletamo«?

Populizem je mogoče razumeti na več načinov. Lahko se ga razume kot politično strategijo za mobilizacijo volivcev, kot način političnega komuniciranja ali kot politično ideologijo (ki sicer ni kaj posebej elaborirana in je pogosto znotraj sebe protislovna). Skupna značilnost populistov vseh vrst je izrazit anti­elitizem, saj slikajo etablirane politične elite kot korumpirane, neodgovorne in zatiralske; sami pa se predstavljajo kot zaščitniki »običajnih ljudi« pred temi »protiljudskimi« elitami.
Oznaka »populizem« pa se neredko v javnem diskurzu uporablja z namenom politične diskreditacije. Pogosto tradicionalna politika in dominantni mediji prikazujejo t. i. populiste kot krivce za glavne težave sodobnih družb. Res je, da populizem temelji na izrazito poenostavljenem prikazovanju stanja, zato ne ponuja ustreznih rešitev ključnih družbenih problemov. Vendar pa zanje ne nosi odgovornosti. Večina populističnih strank in gibanj namreč ne sodeluje pri izvajanju oblasti. Populizem je mogoče razumeti kot simptom krize vodenja etablirane politike, ki se je slabo odrezala tako ob finančni krizi leta 2008 kot ob migrantski krizi leta 2015. Posledica tega je bil upad zaupanja državljanov vanje. Populisti so tu samo našli svojo politično »nišo«.

Živimo v zelo kompleksnem času, ko smo z vseh strani dobesedno »bombardirani« z informacijami zelo različnih stopenj verodostojnosti. Kakšen bi bil vaš nasvet »običajnim« ljudem: katere so v konkretnih slovenskih razmerah tiste dobre medijske navade, ki se jih velja držati, da bi si ustvarili kolikor toliko stvarno podobo družbenih dogajanj in vanje vstopali kot dejavni državljani?

Predvsem je treba vsako informacijo – če je le mogoče – preveriti, in sicer tako, da se pogleda, ali jo vsebuje en sam medij ali pa jo lahko najdemo v več medsebojno neodvisnih medijih. Treba je tudi ugotoviti, kdo so viri informacij in kakšni so njihovi motivi za to, da jih širijo. Pomembno je tudi, da ima tisti, ki spremlja medije, čim širšo splošno izobrazbo in sposobnost logičnega sklepanja ter da je sposoben kritične distance – tudi do samega sebe in do svojih prepričanj.
_ _ _

*Celoten pogovor najdete v tedniku Družina (47/2020).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*