Večina bolezni sodobnega sveta baje nastaja zato, ker imamo preveč. Preveč hrane, preveč dela, preveč skrbi, preveč hrupa, preveč pričakovanj. Kajti ko ima naše telo nečesa preveč, se vedno odzove, bruha, tišči ga, boli, dobi vročino. Drugače ne zna povedati, da je tam, kjer je nečesa preveč, tudi nečesa premalo. Tudi z družbo je podobno, se zdi. Glede na to, da v njej tako zelo prevladuje občutek zasičenosti in naveličanosti, če povem drugače, da je med nami toliko napetosti, nezadovoljstva, užaljenega hujskaštva, slabe volje, celo sovraštva, pomeni, da je družba bolna, ker je v njej že vsega preveč.

Bolni smo preprosto zato, ker smo začeli verjeti v pomembnost nepomembnega. In vse tisto, kar res ni pomembno, je tudi zelo hrupno. Mora biti, da ob svoji ničvrednosti ustvari vtis, da je nujno potrebno, da brez tega ne bo šlo. Sicer se ne proda. In kriči kot praznična glasba, kot lučke na ulici, kot darila, ki jih morate kupiti, kot slaba vest, če...