To vprašanje ostaja neodgovorjeno že dve leti. Oktobra 2022 je bil namreč dokončan organizacijsko in izvedbeno izredno zahteven projekt izkopa posmrtnih ostankov iz zminirane Jame pod Macesnovo gorico, kjer so bili dokazano pobiti slovenski možje in fantje. Zanje je bila 31. oktobra 2022 v kočevski župnijski cerkvi darovana maša zadušnica, nekaj dni pozneje pa so bili posmrtni ostanki iz Kočevskega roga prepeljani na začasno hrambo v prostore Komunale Kočevje. In so še vedno tam, ker je na ravni državna izvršna oblast-ljubljanska mestna oblast očitno prišlo do blokade upravičenega pričakovanja svojcev in organizacij, ki jih predstavljajo, naj bodo roške žrtve pokopane na pokopališču Žale v Ljubljani.

Duhovniški apel za dostop do izkopanih roških žrtev je med junijsko spominsko slovesnostjo pri Jami pod Krenom predstavil viniški župnik Anton Gnidovec. FOTO: Bogomir Štefanič

Na nevzdržnost stanja, ko so posmrtni ostanki žrtev shranjeni na kraju, kjer svojci in duhovniki do njih nimajo dostopa, so javnost najbolj odločno opozorili duhovniki kočevske in črnomaljske dekanije. Med letošnjo spominsko slovesnostjo prvo junijsko soboto pri morišču pod Krenom je njihov apel predstavil sedanji viniški in nekdanji kočevski župnik Anton Gnidovec. Podpisniki apela so Vladi Republike Slovenije med drugim predlagali in jo prosili, naj »omogoči javnosti na začasni lokaciji fizičen dostop do ostankov pokojnih, še zlasti svojcem in duhovnikom. Predvsem se naj ob naše pokojne postavi križ, ki govori o njihovi veri, in viden napis z osnovnimi podatki. Na vidnem mestu naj bo pojasnilo, zakaj še niso pokopani.«

apel-vladi-republike-slovenije.docx

Apelu so se s podpisi že od vsega začetka pridruževali tudi drugi duhovniki, množično pa septembra na dekanijskih pastoralnih konferencah. Anton Gnidovec je v pogovoru za Družino v začetku oktobra potrdil, da je bil apel s podpisnimi listi poslan na 53 slovenskih dekanij. Do konca septembra se jih je odzvalo več kot polovica, skoraj 30; doslej zbrani podpisi so bili poslani na ministrstvo za obrambo, ki je prek direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino pristojno tudi za vojne grobove in grobišča. Podpisi bodo na Gnidovčev naslov gotovo še prihajali, že zdaj pa je torej jasno: slovenski duhovniki skorajda plebiscitarno od pristojnih pričakujejo čim prejšnji dostop do posmrtnih ostankov roških žrtev.

Slovenski duhovniki skorajda plebiscitarno od pristojnih pričakujejo čim prejšnji dostop do posmrtnih ostankov roških žrtev.

Če se za nosilce oblasti zdi, da so ta množičen klic k pravičnosti in pieteti preslišali, tega ni mogoče reči za Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Danes je njen predsednik dr. Jože Dežman javnost obvestil o tem, da so v komisiji slišali duhovniški apel in že večkrat obravnavali vprašanja, ki so predmet njihovega poziva; da je to tematika, ki bo v središču načrtovanega posveta v okviru programa dela komisije za leto 2025; da je poziv slovenskih duhovnikov »dragoceno izhodišče za ponovno vzpostavitev dialoga o temeljni človekovi pravici do groba in spomina«.

Dr. Jože Dežman med tiskovno konferenco, na kateri je oktobra 2022 ob Jami pod Macesnovo gorico predstavil raziskavo tega brezna in izkop 3.450 žrtev. FOTO: Bogomir Štefanič

Dr. Dežman je še napovedal, da bo vladna komisija o apelu in problematiki, ki mu je namenjen, razpravljala na seji 12. novembra; k sodelovanju vabi zainteresirano javnost, ki želi izraziti svoja stališča do poziva slovenskih duhovnikov.

V nadaljevanju objavljamo celotno izjavo komisije.

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč:

Komisija o pozivu slovenskih duhovnikov Vladi RS

298 slovenskih duhovnikov iz 27 dekanij iz vseh slovenskih škofij je podpisalo priloženi poziv Vladi RS, ki je bil prvič javnosti predstavljen na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu 1. junija 2024.

Podpisi podpore še prihajajo.

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je večkrat obravnavala vprašanja, ki so predmet tega poziva.

V predlogu programa Komisije za leto 2024, ki je bil medresorno usklajen in poslan na Vlado RS februarja 2024, smo zapisali:

»Komisija predlaga, da se ekshumirani posmrtni ostanki iz prikritih morišč in grobišč ter drugi ekshumirani posmrtni ostanki žrtev vojne, revolucije in povojnega nasilja iz drugih grobišč in grobov pokopljejo v Ljubljani. Komisija bo z organizacijami, ki zastopajo žrtve in zainteresirano civilno družbo pripravila izhodišča in organizirala razprave o možni obliki in lokaciji pokopnega prostora s spomenikom.«

Ker se na naša javna vprašanja in pobude ne Vlada RS ne predsednica RS ne odzivata, lahko sklepamo, da obstaja politična moč, ki je s svojim sporočilom blokirala sprejem programa Komisije za leto 2024 in vsakršen dialog o njem.

Možnost za dostojno začasno hrambo posmrtnih ostankov umorjenih v Jami pod Macesnovo gorico je v kostnici v Škofji Loki.

Komisija pripravlja program za leto 2025 in v njem vključuje tudi posvet o gornjih vprašanjih in obveznostih Slovenije po mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji in v luči poročila posebnega poročevalca OZN o zunajsodnih eksekucijah oz. pravicah umorjenih.

Poziv slovenskih duhovnikov je dragoceno izhodišče za ponovno vzpostavitev dialoga o temeljni človekovi pravici do groba in spomina. Komisija bo na seji 12. novembra razpravljala o njem.

Možnost za dostojno začasno hrambo posmrtnih ostankov umorjenih v Jami pod Macesnovo gorico je v kostnici v Škofji Loki.

Zato prosimo tudi vse druge, ki želijo izraziti svoja stališča do poziva slovenskih duhovnikov, da to pred sejo sporočite Komisiji Vlade RS za reševanje vprašanje prikritih grobišč na naslov: glavna.pisarna@mors.si.

Predsednik Komisije:

Dr. Jože Dežman